10. cikel predavanj o pozitivni psihologiji bo potekal od 9. januarja do 12. junija 2023 v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Vsi posamični dogodki bodo na navedene termine potekali ob 18:00 uri.

mag. Miran Možina, dr. med.
​Zgodbe o psihoterapiji in v psihoterapiji

9. 1. 2023

Bronja Žakelj
Ko te življenje opere na devetdeset

13. 2. 2023

Anton Tone Lesnik
​Ko nam drevesa spregovorijo

2. 3. 2023

Irena Cerar
Zakaj potrebujemo naravo in zgodbe

11. 4. 2023

Boštjan Nipič - Nipke
Pozitiven model

22. 5. 2023

O 10. CIKLU PREDAVANJ V CANKARJEVEM DOMU
​Zgodbe, ki jih piše življenje
​
Na Pozitivni psihologiji tokrat govorimo o zgodbah, ker zgodbe vodijo do občutkov. Občutkov čudenja, spoštovanja, zamaknjenosti, »aha« trenutkov. Tovrstni občutki nas povežejo z nečim višjim od nas, da si v življenju lažje ustvarimo smisel, upanje, smer. Življenje ni pravljica. A vsaka pravljica v sebi nosi kanček življenja. Strokovnjaki 10. cikla Pozitivna psihologija nas bodo popeljali v zgodbe, kot jih piše življenje. Poglobili se bodo v osebnostno rast skozi zgodbe, njihovo transformativno moč in povezovalno vrednost.

Organizatorke cikla Pozitivna psihologija so dobitnice: bronastega priznanja GZS OSR za inovacije 2021, nagrade Horus za najbolj družbeno odgovoren projekt 2020/21 ter listin zahvalnosti Dober človek in Dobrotnik leta 2021 v okviru projekta Ljudje odprtih rok.

Spremljajte nas na naših socialnih omrežjih

in si zagotovite pozitivne informacije.

facebook

instagram

linkedin

youtube

ORIS PROGRAMA

9. 1. 2023 ob 18:00
Klub CD

Zgodbe o psihoterapiji in v psihoterapiji

mag. Miran Možina, dr. med.

Zgodbe o psihoterapiji, ki kažejo, kako lahko ljudje razrešujemo zahtevne življenjske situacije in osebnostno rastemo, ko doživimo hude krize, postajajo vse bolj popularne. Vzbujajo celo upanje, da je možno najti pot iz bivanjskih stisk, ki so v sodobnih razmerah kobiličarskega kapitalizma vse pogostejše. Zgodbe v psihoterapiji pa so uporabne v širokem razponu – od zgodb za vzpostavljanje stika in razvijanje terapevtskega odnosa, zgodb, ki pomagajo pri diagnosticiranju, zgodb, ki posredujejo informacije, do zgodb, ki sprožajo proces iskanja rešitev, usmerjajo v prihodnost in v oblikovanje uresničljivih ciljev, spodbujajo nove ideje ter zmanjšujejo nemoč in odpor do terapevtskih sprememb. To izvira iz dejstva, da je umski proces, mišljenje ali karkoli, kar označimo z besedo »mišljenje«, tako kot človeško bitje dejansko sestavljeno iz tkanja, primerjanja, ustvarjanja, mešanja in obdelovanja zgodb. 

Vprašanja, na katera bo odgovorilo predavanje:

•    Kako so se zgodbe o psihoterapiji in v psihoterapiji spreminjale s časom? 
•    Kako lahko pripovedovanje zgodb v psihoterapiji pripomore k zdravljenju in osebni rasti? 
•    V čem se pripovedovanje zgodb v psihoterapiji razlikuje od običajnega pripovedovanja zgodb? 
•    Kako je postalo pripovedovanje zgodb osrednja značilnost t. i. narativnega psihoterapevtskega pristopa? 
•    Kako lahko zgodbe o in v psihoterapiji navdihujejo in vzbujajo upanje v prihodnost naše civilizacije, ki postaja vse mračnejša?

Mag. Miran Možina, dr. med., psihiater in psihoterapevt, roj. 1957.
Od 1986 do 1992 delal kot psihiater v psihiatrični bolnici Vojnik pri Celju.
Od 1993 do 1997 delal v svoji privatni psihoterapevtski praksi v Ljubljani.
Od 1994 do 2008 delal kot asistent na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.
Od 1983 do 2006 sodeloval in vodil razne dobrodelne projekte psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike, njihove družine in za uporabnike psihiatrije v Društvu ODMEV.
Leta 2003 je prejel Evropsko diplomo za psihoterapijo (EDP) s strani Evropskega združenja za psihoterapijo (EAP).
Od 1998 od 2006 podpredsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP), nato do 2009 njen predsednik.
2007 dobil Zlato priznanje SKZP za razvoj psihoterapije.
Od 2007 do danes ustanovitelj in odgovorni urednik Slovenske revije za psihoterapijo Kairos
Od leta 2008 do septembra 2013 direktor Slovenskega inštituta za psihoterapijo. 
Od septembra 2013 direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja.

13. 2. 2023 ob 18:00
Klub CD

Ko te življenje opere na devetdeset

Bronja Žakelj

Živimo v svetu, ki ga v veliki meri kreira fabricirana realnost družbenih medijev, v svetu samoprevar in zamolčanih čustev. Živimo v pogodbeni družbi, kjer je ekonomski kapital nadomestil simbolnega, kjer je sreča imperativ, telo temelj identitete, kjer si kriv za odklon. V takem svetu se ni enostavno soočati z vprašanji minljivosti, krhkosti in iskanjem resnice. To so teme, ki med neobremenjene vnašajo nemir, zato so v vsakdanjem življenju odrinjene na rob. Na robu pa so poti mnogokrat tihe in samotne.

Vprašanja, na katera bo odgovorilo predavanje:

•    Zakaj je današnji človek ostal v strahu pred smrtjo poražen in sam?
•    Kako žalujemo odrasli in kako otroci?
•    Je rak danes še vedno tabu in zakaj pomaga, če zagrabiš »bika za roge«? 
•    Lahko rečem: »Strah me je.«?
•    Zakaj hočem resnico, tudi če resnica boli?

Bronja Žakelj (1969) je na Fakulteti za družbene vede končala študij novinarstva. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo. Avtobiografski roman z naslovom Belo se pere na devetdeset je pri Beletrini izšel septembra 2018, doživel že nekaj prevodov ter izjemen odziv tako v medijih kot med bralci in bralkami. Roman je leta 2019 prejel tudi prestižno Delovo nagrado Kresnik.

2. 3. 2023 ob 18:00
Kosovelova dvorana

Ko nam drevesa spregovorijo

Anton Tone Lesnik

Drevesa so največja in najstarejša živa bitja na svetu. Tudi v Sloveniji imamo drevesa častitljive starosti in velikosti. Starosti, od katere se nam kar zavrti. Kaj vse se je porajalo, dogajalo, minevalo v njihovem času. Vse to lahko oživi, če jim kot damo besedo, da nam v pravljicah in zgodbah spregovorijo o njih samih, o ljudeh in časih, v katerih so živela in rasla. In še več, če jim v pravljičnem duhu prisluhnemo, kako se pogovarjajo med sabo, recimo na kresno noč, ki je polna pravljičnih skrivnosti. Pravljice nas od nekdaj učijo, nam postavljajo ogledalo, nas lahko tudi zdravijo. Tako tudi drevesa s svojimi pripovedmi.

Vprašanja, na katera bo odgovorilo predavanje:

•    Kaj je drevo, kako živi, kaj nam daje?
•    Koliko različnih domačih vrst dreves raste v Sloveniji v naravi?
•    Katera posebna drevesa so v Sloveniji?
•    Kakšen je naš odnos do dreves?
•    Kako s pravljicami in zgodbami spoznavamo drevesa? 

Anton Tone Lesnik je diplomiral na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete leta 1976. Leta 2001 je končal specialistični študij nege krajine in okolja. Služboval je na Gozdnem gospodarstvu Ljubljana na odseku za urejanje gozdov in na Zavodu za gozdove Slovenije kot vodja Območne enote Ljubljana in potem kot vodja Oddelka za stike z lastniki gozdov in javnostjo. Upokojen od leta 2010. Leta 2008 je sodeloval pri ustanavljanju sekcije Pro Silva pri Zvezi gozdarskih društev Slovenija. Leta 2011 je postal predsednik sekcije leta. Sedaj je podpredsednik združenja Pro Silva Slovenija. Je tudi skavt in moderator, aktiven na področju gozdne pedagogike. Za pripovedovanje pravljic in zgodb se je usposabljal v Pripovedovalski šoli pri dramaturginji Ani Duša. S pripovedovanjem se ukvarja priložnostno. Že vrsto let pripoveduje na letnem taboru Vera in luč za osebe s posebnimi potrebami. Občasno tudi na usposabljanju za turistične vodiče za vodenje v naravi. In seveda svojim vnukinjam in vnuku.

11. 4. 2023 ob 18:00
Kosovelova dvorana

Zakaj potrebujemo naravo in zgodbe

Irena Cerar

Leta 2008 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila, da prvič v zgodovini človeštva več ljudi po vsem svetu živi v mestnih predelih kot na podeželju. A ne glede na urbani razvoj so naši možgani in naš nevrološki sistem ustrojeni tako, da potrebujemo povezavo z naravnimi krajinami. Tudi naša telesa so narejena za gibanje, za hojo, ne za sedenje. Ko hodimo, imamo priložnost, da prostor doživimo postopoma in s celim telesom, narava pa nam lahko predstavlja eno redkih oaz svobode. A kaj storiti, če te potrebe in povezave ne čutimo? Kako jo privzgojimo svojim otrokom? Če gibanje v naravi povežemo s še eno prastaro in temeljno potrebo, lakoto po dobrih zgodbah, se lahko zgodi marsikaj. Zgodbe nas lahko povežejo z naravo ter med seboj, saj hranijo odnose ter gradijo skupnost.

Vprašanja, na katera bo odgovorilo predavanje:

•    Ali se potreba po stiku z naravo s sodobnostjo družbe preraste? 
•    Zakaj potrebujemo gibanje v naravi odrasli in zakaj otroci?
•    Kako lahko poglobimo doživljanje prostora in narave?
•    Kako ohranimo vedoželjen odnos do sveta? 
•    Ali nam zgodbe (pripovedovanje ali branje) pri tem lahko pomagajo?

Irena Cerar je avtorica serije priljubljenih družinskih izletniških vodnikov, Pravljičnih poti. Kar 15 let je bila urednica otroške revije National Geographic Junior, kjer je navduševala otroke za raziskovanje in varovanje sveta. Je tudi uveljavljena pripovedovalka ljudskih pravljic, ki nastopa za otroke in odrasle na vseh vidnejših tovrstnih prireditvah pri nas. Je planinska vodnica in interpretatorka dediščine s certifikatom Interpret Europe, zato neprestano išče načine, kako navduševati za poglobljeno doživljanje naravne in kulturne dediščine. V zadnjem vodniku Pravljične poti brez meja je z zgodbami in izleti raziskala zamejstvo, slovenski kulturni prostor preko naših meja. O tem je napisala tudi svoj literarni prvenec, Potepuške okruške, ki so prejeli nagrado na najboljši potopis leta 2022.

22. 5. 2023 ob 18:00
Kosovelova dvorana

Pozitiven model

Boštjan Nipič - Nipke

Nipke se bo pogovarjal o svojem delu in življenju, o svojem ustvarjanju in svoji generaciji, o pozitivni energiji in kako jo spodbujati.

Iskali bomo odgovore na vprašanja:

•    Kako navzgor? In kako naprej? 
•    Od kod ideje in kako jih uresničiti? 
•    Kako odkrijemo zgodbe in kako jih povemo? 
•    Kaj narediti, ko te noben ne razume, ker si pač izven okvirja? 
•    Kdaj je tebe nazadnje kdo vprašal, kako se počutiš?

Boštjan Nipič – Nipke je slovenski raper in izvajalec hip hop glasbe. Na glasbeno sceno je prišel leta 2008 v duetu Overdose in v času svoje kariere je ustvaril niz glasbenih uspešnic. S singlom "Noben me ne razume" (2016) je leto kasneje prejel "Zlato piščal" za pesem leta. Leta 2017 je veliko ustvarjal z dobrim prijateljem in glasbenim sodelavcem Rokom Terkajem (Trkaj), s katerim sta ustvarila nekaj duetov, ki so ovekovečili tisto leto (Sam gremo, Vsi smo na istem, Tista trava). Za pesem "Vsi smo na istem" sta naslednje leto prejela "Žaromet" za pesem leta. Sledile so uspešnice, kot so "Bejba iz neta" (2017), "Dej se ustav" (2017), "Popoln lajf" (2018), "Če ne boš probu" (2018), "Ina" (2018), "Izven okvirja" (2019), "Kdaj bo hit" (2021).
Nipke je po srcu zaprisežen Draveljčan. Piše zelo iskrena besedila predvsem o sebi in s svojimi pesmimi pogosto opozarja na določene družbene težave, zelo dobro pa ve tudi, kako pomembno je duševno zdravje. Pridružil se je tudi Unicefovi kampanji Kako se počutiš, ki si prizadeva odpirati pogovore o čustvih in destigmatizirati duševne težave. Nedvomno je glasbenik, ki ga poznajo tako mladi kot stari.