Program Pozitivnih sobot bo potekal od 25. novembra do 23. decembra 2023 preko spleta.
Spletni dogodki bodo na navedene termine potekali ob 19:00 uri.
Spletni dogodki bodo na navedene termine potekali ob 19:00 uri.
Anton Tone Lesnik
Ko nam drevesa spregovorijo 25. 11. 2023
|
Jaka Sotlar
Zaupanje v partnerskem odnosu v postelji in širše 2. 12. 2023
|
Gal Billa
K vragu z odnosi 9. 12. 2023
|
Irena Cerar
Zakaj potrebujemo naravo in zgodbe 16. 12. 2023
|
mag. Miran Možina, dr. med.
Zgodbe o psihoterapiji in v psihoterapiji 23. 12. 2023
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ORIS PROGRAMA
Vabljeni, da v zahvalo za brezplačno predavanje tudi vi podprete dobrodelno organizacijo Slovenska karitas.
|
Anton Tone Lesnik
Drevesa so največja in najstarejša živa bitja na svetu. Tudi v Sloveniji imamo drevesa častitljive starosti in velikosti. Starosti, od katere se nam kar zavrti. Kaj vse se je porajalo, dogajalo, minevalo v njihovem času. Vse to lahko oživi, če jim kot damo besedo, da nam v pravljicah in zgodbah spregovorijo o njih samih, o ljudeh in časih, v katerih so živela in rasla. In še več, če jim v pravljičnem duhu prisluhnemo, kako se pogovarjajo med sabo, recimo na kresno noč, ki je polna pravljičnih skrivnosti. Pravljice nas od nekdaj učijo, nam postavljajo ogledalo, nas lahko tudi zdravijo. Tako tudi drevesa s svojimi pripovedmi.
Vprašanja, na katera bo odgovorilo predavanje:
• Kaj je drevo, kako živi, kaj nam daje?
• Koliko različnih domačih vrst dreves raste v Sloveniji v naravi? • Katera posebna drevesa so v Sloveniji? • Kakšen je naš odnos do dreves? • Kako s pravljicami in zgodbami spoznavamo drevesa? Anton Tone Lesnik je diplomiral na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete leta 1976. Leta 2001 je končal specialistični študij nege krajine in okolja. Služboval je na Gozdnem gospodarstvu Ljubljana na odseku za urejanje gozdov in na Zavodu za gozdove Slovenije kot vodja Območne enote Ljubljana in potem kot vodja Oddelka za stike z lastniki gozdov in javnostjo. Upokojen od leta 2010. Leta 2008 je sodeloval pri ustanavljanju sekcije Pro Silva pri Zvezi gozdarskih društev Slovenija. Leta 2011 je postal predsednik sekcije leta. Sedaj je podpredsednik združenja Pro Silva Slovenija. Je tudi skavt in moderator, aktiven na področju gozdne pedagogike. Za pripovedovanje pravljic in zgodb se je usposabljal v Pripovedovalski šoli pri dramaturginji Ani Duša. S pripovedovanjem se ukvarja priložnostno. Že vrsto let pripoveduje na letnem taboru Vera in luč za osebe s posebnimi potrebami. Občasno tudi na usposabljanju za turistične vodiče za vodenje v naravi. In seveda svojim vnukinjam in vnuku.
|
Vabljeni, da v zahvalo za brezplačno predavanje tudi vi podprete dobrodelno organizacijo Enostavno pomagam.
|
Jaka Sotlar
Zaupanje v partnerstvu je ena izmed temeljnih potreb oz. sestavin vsakega funkcionalnega in zadovoljujočega partnerskega odnosa. Dobro postavljeni temelji pa odpirajo prostor možnosti za zadovoljstvo tudi na seksualnem področju. Glede na to, da smo si ljudje med seboj hkrati zelo podobni, ko imamo v mislih osnovne človeške potrebe, po drugi strani pa zelo različni v definiranju in doživljanju sebe in pomembnih drugih, se velikokrat na skupni poti izgubimo. Na predavanju bom skušal prodreti v ozadje te tako široke in pomembne teme in skozi teorijo in praktične primere odgovoriti na številna vprašanja.
Vprašanja, na katera bo predavanje odgovorilo:
Jaka Sotlar je končal petletno edukacijo iz psihodrame v Zagrebu (ECP) in magisterij iz seksologije na Fakulteti Alcala de Henares v Madridu. Dodatno se je strokovno usposobil na Medicinski fakulteti v Ljubljani, oddelek Psihiatrija (dve leti študija sistemske psihoterapije) ter na posameznih strokovnih delavnicah iz različnih psihoterapevtskih smeri (Geštalt, jungovska analiza, telesno orientirana psihoterapija). Je soustanovitelj Brloga, prostora za psihodramo v Ljubljani in član Slovenske krovne zveze za psihoterapijo ter Slovenskega seksološkega društva. Več let vodi delavnice iz seksologije in psihodrame ter kontinuirane individualne, partnerske in skupinske psihoterapije v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Individualno in partnersko terapijo vodi tudi preko spleta.
|
Vabljeni, da v zahvalo za brezplačno predavanje tudi vi podprete dobrodelno organizacijo Veriga dobrih ljudi.
|
Gal Billa
Enaindvajseto stoletje je in, tako vsaj pravijo, čas, v katerem se nahajamo, ni najbolj naklonjen ljudem z velikim srcem; kdo za vraga pa ima sploh še čas za (kvalitetne) medosebne odnose, ne? Na eni strani konstruktivno reševanje problemov, (nenehna) komunikacija s svojo boljšo polovico, (p)ostajanje (in ne bežanje), delo (na sebi in na/v odnosu, v katerem se nahajamo) in ogromne količine porabljene energije za to, da odnos deluje/funkcionira, in na drugi strani aplikacije, s pomočjo katerih lahko v nekaj minutah in/ali v radiju 3 kilometrov spoznamo vsaj sto potencialnih “ljubezni svojega življenja”, ob katerih vsi prej našteti “problemi” enostavno “izginejo”. Rdeča ali modra tabletka? Odločitev je vaša (oziroma po vsej verjetnosti še ni, ker je potrebno za to, da lahko razumeli, med čim izbiramo oziroma se odločamo, prepoznati in/ali se seznaniti še s kar nekaj procesi, ki se dogajajo znotraj nas, a več o tem na samem predavanju).
Vprašanja, na katera bo predavanje odgovorilo:
Gal Billa je drugi (takoj za Tomijem Megličem, pevcem skupine Siddharta) največji slovenski “poet”, strastni ljubitelj branja in igranja tenisa ter (če bo vse po sreči) bodoči dr. psihoanalitične psihoterapije. Ker se vam verjetno niti sanja ne, kdo to je, naj dodamo, da (zelo rad) deli to, kar ustvarja, na Instagram profilu @redkobesedno (pa ne še en vplivnež, no!), s svojim knjižnim prvencem, “pesniško” zbirko z naslovom prostor., ki jo je izdal v samozaložbi in prodal v več kot 3000 izvodih, pa je dokazal, da (očitno) lahko v današnjem svetu prav vsak, ki pozna nekaj več kot sto različnih besed in ima dobro minuto časa, (p)ostane pesnik, kar, kot bi to označil sam, “ni kar tako”. Mimogrede, smo že omenili, da ima fant tudi zares dober smisel za humor?
|
Vabljeni, da v zahvalo za brezplačno predavanje tudi vi podprete dobrodelno organizacijo Pravljica.
Donacijo lahko opravite tudi preko spleta.
|
Irena Cerar
Leta 2008 je Svetovna zdravstvena organizacija objavila, da prvič v zgodovini človeštva več ljudi po vsem svetu živi v mestnih predelih kot na podeželju. A ne glede na urbani razvoj so naši možgani in naš nevrološki sistem ustrojeni tako, da potrebujemo povezavo z naravnimi krajinami. Tudi naša telesa so narejena za gibanje, za hojo, ne za sedenje. Ko hodimo, imamo priložnost, da prostor doživimo postopoma in s celim telesom, narava pa nam lahko predstavlja eno redkih oaz svobode. A kaj storiti, če te potrebe in povezave ne čutimo? Kako jo privzgojimo svojim otrokom? Če gibanje v naravi povežemo s še eno prastaro in temeljno potrebo, lakoto po dobrih zgodbah, se lahko zgodi marsikaj. Zgodbe nas lahko povežejo z naravo ter med seboj, saj hranijo odnose ter gradijo skupnost.
Vprašanja, na katera bo odgovorilo predavanje:
• Ali se potreba po stiku z naravo s sodobnostjo družbe preraste?
• Zakaj potrebujemo gibanje v naravi odrasli in zakaj otroci? • Kako lahko poglobimo doživljanje prostora in narave? • Kako ohranimo vedoželjen odnos do sveta? • Ali nam zgodbe (pripovedovanje ali branje) pri tem lahko pomagajo? Irena Cerar je avtorica serije priljubljenih družinskih izletniških vodnikov, Pravljičnih poti. Kar 15 let je bila urednica otroške revije National Geographic Junior, kjer je navduševala otroke za raziskovanje in varovanje sveta. Je tudi uveljavljena pripovedovalka ljudskih pravljic, ki nastopa za otroke in odrasle na vseh vidnejših tovrstnih prireditvah pri nas. Je planinska vodnica in interpretatorka dediščine s certifikatom Interpret Europe, zato neprestano išče načine, kako navduševati za poglobljeno doživljanje naravne in kulturne dediščine. V zadnjem vodniku Pravljične poti brez meja je z zgodbami in izleti raziskala zamejstvo, slovenski kulturni prostor preko naših meja. O tem je napisala tudi svoj literarni prvenec, Potepuške okruške, ki so prejeli nagrado na najboljši potopis leta 2022.
|
23. 12. 2023 ob 19:00
Vabljeni, da v zahvalo za brezplačno predavanje tudi vi podprete dobrodelno organizacijo Združenje za MOČ.
|
mag. Miran Možina, dr. med.
Zgodbe o psihoterapiji, ki kažejo, kako lahko ljudje razrešujemo zahtevne življenjske situacije in osebnostno rastemo, ko doživimo hude krize, postajajo vse bolj popularne. Vzbujajo celo upanje, da je možno najti pot iz bivanjskih stisk, ki so v sodobnih razmerah kobiličarskega kapitalizma vse pogostejše. Zgodbe v psihoterapiji pa so uporabne v širokem razponu – od zgodb za vzpostavljanje stika in razvijanje terapevtskega odnosa, zgodb, ki pomagajo pri diagnosticiranju, zgodb, ki posredujejo informacije, do zgodb, ki sprožajo proces iskanja rešitev, usmerjajo v prihodnost in v oblikovanje uresničljivih ciljev, spodbujajo nove ideje ter zmanjšujejo nemoč in odpor do terapevtskih sprememb. To izvira iz dejstva, da je umski proces, mišljenje ali karkoli, kar označimo z besedo »mišljenje«, tako kot človeško bitje dejansko sestavljeno iz tkanja, primerjanja, ustvarjanja, mešanja in obdelovanja zgodb.
Vprašanja, na katera bo odgovorilo predavanje:
• Kako so se zgodbe o psihoterapiji in v psihoterapiji spreminjale s časom?
• Kako lahko pripovedovanje zgodb v psihoterapiji pripomore k zdravljenju in osebni rasti? • V čem se pripovedovanje zgodb v psihoterapiji razlikuje od običajnega pripovedovanja zgodb? • Kako je postalo pripovedovanje zgodb osrednja značilnost t. i. narativnega psihoterapevtskega pristopa? • Kako lahko zgodbe o in v psihoterapiji navdihujejo in vzbujajo upanje v prihodnost naše civilizacije, ki postaja vse mračnejša? Mag. Miran Možina, dr. med., psihiater in psihoterapevt, roj. 1957.
Od 1986 do 1992 delal kot psihiater v psihiatrični bolnici Vojnik pri Celju. Od 1993 do 1997 delal v svoji privatni psihoterapevtski praksi v Ljubljani. Od 1994 do 2008 delal kot asistent na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Od 1983 do 2006 sodeloval in vodil razne dobrodelne projekte psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike, njihove družine in za uporabnike psihiatrije v Društvu ODMEV. Leta 2003 je prejel Evropsko diplomo za psihoterapijo (EDP) s strani Evropskega združenja za psihoterapijo (EAP). Od 1998 od 2006 podpredsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo (SKZP), nato do 2009 njen predsednik. 2007 dobil Zlato priznanje SKZP za razvoj psihoterapije. Od 2007 do danes ustanovitelj in odgovorni urednik Slovenske revije za psihoterapijo Kairos Od leta 2008 do septembra 2013 direktor Slovenskega inštituta za psihoterapijo. Od septembra 2013 direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja. |
