8 predavanj vsako soboto od 2. oktobra do 20. novembra ob 18:00 prek spleta.
4 predavanja si lahko ogledate tudi v živo 23. oktobra od 11:00 do 16:30 na Sejmu Narava-Zdravje.
Etape 6. maratona pozitivne psihologije
Predavanja prek spleta
Javor Škerlj Vogelnik
Nenasilno komuniciranje Ali verbalno nasilje sploh obstaja, če se naučimo prisluhniti izza besed? 2. 10. ob 18:00
|
9. 10. ob 18:00
|
16. 10. ob 18:00
|
23. 10. ob 18:00
|
Predavanja prek spleta in v živo (Sejem Narava-Zdravje)
23. 10. od 11:00 do 12:00 v živo
30. 10. ob 18:00 prek spleta |
23. 10. od 12:30 do 13:30 v živo
6. 11. ob 18:00 prek spleta |
23. 10. od 14:00 do 15:00 v živo
13. 11. ob 18:00 prek spleta |
23. 10. od 15:30 do 16:30 v živo
20. 11. ob 18:00 prek spleta |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Oris programa
|
2. 10. ob 18:00
|
Ali verbalno nasilje sploh obstaja, če se naučimo prisluhniti izza besed?
Javor Škerlj Vogelnik
Nenasilna komunikacija (NVC) oz. povezovalna komunikacija je globalno uveljavljen pristop, ki ga je razvil ameriški psiholog Dr. Marshall Rosenberg. Temelji na vzpostavljanju kvalitete stika med ljudmi na način, da so lahko potrebe vseh vpletenih v čim večji meri upoštevane.
Osnovno vodilo povezovalne komunikacije je vzpostavljanje načinov razmišljanja, uporabe jezika in načina komuniciranja, ki temelji na jasnih observacijah, avtentičnemu izražanju notranjega doživljanja posameznika, empatičnemu poslušanju in samoempatiji. S tako imenovanim “žirafjim” jezikom povezovalne komunikacije lahko torej zamenjamo razdiralni jezik obtoževanja, okrivljanja, obsodb, diagnosticiranja in zahtev z jezikom, ki bistveno poveča možnosti, da so potrebe vseh vpletenih lahko zadovoljene na način, da drug drugemu radostno prispevamo k obogatitvi naših življenj. Vprašanja, na katera bo odgovoril:
Javor Škerlj Vogelnik je dipl. prof. športne vzgoje z večletnimi izkušnjami poučevanja otrok in odraslih v športu. V zadnjih letih med drugim deluje kot trener komunikacijskih veščin v poslovnem okolju, na univerzah, v mladinskih centrih in drugih organizacijah. Še posebej ga pritegnejo večdnevna izobraževanja in intenzivni treningi povezovalne komunikacije, v svoje delo pa vključuje tudi gibalne pristope. Povezovalna komunikacija mu predstavlja most k poglobljenemu stiku s seboj in drugimi, hkrati pa ga navdušuje njena praktična uporabnost v vsakdanjem življenju in odnosih. Iz želje po poglabljanju znanja in širjenju tovrstnega pristopa, je vstopil v proces certifikacije za mednarodnega trenerja pri Centru za nenasilno komunikacijo (CNVC). Med njegove strasti spadajo tudi glasba, izdelovanje iz lesa, postopoma pa se Izobražuje tudi iz gibalno terapevtske metode Movement Medicine.
|
|
9. 10. ob 18:00
|
Antična eudaimonia in pozitivna psihologija
dr. Svetlana Slapšak
Govorimo o slovenskem prevodu grške besede psyche, torej o objektu znanosti, ki jo imenujemo psihologija in področja medicine, ki ga imenujemo psihijatrija. Gre za smer, ki je enako oddaljena od znanstvenega pozitivizma in od spiritualne paraznanosti. Njen veliki predstavnik je Ignace Meyerson. Posebej je bil vpliven v šoli mišljenja, vodil jo je njegov partizanski prijatelj Jean-Paul Vernant. Meyerson je prevajal Sigmunda Freuda in bil blizu kulturno-zgodovinski psihologiji Leva Vygotskega. Ko govorimo o zgodovinski in s tem tudi o primerjalni psihologiji, ne gre za razlike, ki bi jih opazovali sinhrono, ampak izključno diahrono. Primeri, ki jih je raziskoval Vernant na svojem področju kažejo denimo na strukturne razlike med psiho antičnih in sodobnih ljudi. Da bi jih razumeli, se moramo globoko zazreti v sodobno psihologijo in suvereno obvladovati sorodne humanistične znanstvene discipline.
Vprašanja, na katera bo odgovorila:
Dr. Svetlana Slapšak je antropologinja in doktorica antičnih študij. Akademska pot jo je vodila po številnih evropskih in ameriških univerza. Je nekdanja dekanka Fakultete za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. Objavila je več kot 100 knjig, preko 400 znanstvenih študij in več kot 3000 esejev. Z gibanjem »Tisoč žensk za mir« je bila nominirana za Nobelovo nagrado za mir.
|
|
16. 10. ob 18:00
|
dr. Peter Praper
Pred kratkim sem ujel trditev, da smo v današnjem času priča krizi kognicije. Pridružujem se temu mnenju in želim opozoriti na dejstvo, da svet in sebe dojemamo, doživljamo in izražamo po fragmentih in cepimo po dihotomijah v stilu ali/ali (tudi pozitivna psihologija se je razvila kot odgovor na »negativno«, obremenjeno s fokusom na psihičnih motnjah, pa vendar jo moramo razumeti le v odnosu do teh aspektov).
Verjetno je naš um ukrojen po modelih industrijske dobe z dojemanjem po klišeju »vzrok – posledica«, pri čemer posamezne pojave razumemo izvzete iz konteksta. To velja tudi za večino raziskovalnih del, kjer trčimo na probleme interpretacije rezultatov. Na prehodu v informacijsko dobo tudi informacije dojemamo fragmentirano. Tako je tudi problematika partnerskih odnosov izvzeta iz konteksta procesov razvoja kapacitete za odnose, ki je le aspekt razvoja strukture osebnosti. (Nekateri se sprašujejo, kam je šla ljubezen, ker danes ljudje živijo v »razmerjih«, kar je le institucija, v kateri eden in drugi čakata, če bo morda prišel mimo kdo boljši). Zato želim v svojem prispevku tematiko partnerskih odnosov postaviti v okvirje razvojnih procesov. Vprašanja, na katera bo odgovoril:
Dr. Peter Praper, redni profesor klinične psihologije in psihoterapevt in skupinski analitik z evropskimi licencami.
Formalno upokojen po 52 letih kliničnega dela ostaja aktiven na akademskem področju pri podiplomskem izobraževanju in usposabljanju študentov zdravstvenih ved in medicine ter psihoanalitične psihoterapije. |
|
23. 10. ob 18:00
|
Pogovor z Natašo Ličen
Alenka Rebula
Globoka vera vase naredi naše življenje varno in naše odzive ustvarjalne. Daje nam mir in svežino, ker smo nenehno v spreminjanju in opažanju novih možnosti. V pogovoru bom predstavila temelje metode Vera vase, ki jo je razvila Josipa Prebeg, in ki jo tudi sama širim, živim in uživam njene sadove. To je pristop k osebni rasti, ki razvija človekov vitalni potencial telesno, čustveno, miselno in duhovno, obenem pa gradi našo sposobnost, da ohranjamo svojo drugačnost in hkrati doživljamo ovrednotenost v odnosih.
Vprašanja, na katera bo odgovorila:
Alenka Rebula živi v Trstu, ob morju, in ljubi svobodo, svežino, nove poti. Po diplomi iz filozofije je večino življenja poučevala, pisala, se učila in predavala. Ima družino, ki ji je zelo pomembna. Ob svojem sedanjem delu srečuje veliko dragocenih sorodnih duš, ki podpirajo njeno življenje. Verjame v moč knjig in zato s čudovito učiteljico in prijateljico Josipo nenehno ustvarjata nove, kajti želita obogatiti in navdihovati prostor, v katerem živita. Najgloblje pa Alenka doživlja njune delavnice, v katerih zaživi, kar ji je najpomembnejše: skupni premiki v več, širše in lepše od tega, kar že poznamo.
|
|
30. 10. ob 18:00 prek spleta
23. 10. od 11:00 do 12:00 v živo na Sejmu Narava- Zdravje
|
mag. Aleš Vičič
Vsi si želimo biti uspešni, znanstveniki se strinjajo, da je to osnovna psihološka potreba človeka. S tem namenom velikokrat poslušamo razne uspešne ljudi, kot so športniki, poslovneži, ljudje iz šov-biznisa, da bi izvedeli, kaj je njih 'gnalo' do uspeha. In slišimo: »Sem garal,« »Sem imel visoke cilje,« »Nisem nikoli obupal!« … Tako nehote prevzamemo njihova prepričanja z željo, da bi tudi nam pomagala na poti do uspeha.
V takšna prepričanja na trenutke verjamemo vsi, smo jih tudi ponotranjili kot del naše kulture, najpogosteje pod imenom 'motivational qoutes'. Včasih se zdi, da izhajajo kar iz znanosti, npr. pozitivne psihologije, saj se zdijo tako zelo resnična in pozitivna. Pa nas res vedno motivirajo? Ali nam včasih celo zbijajo motivacijo za uspeh? Vprašanja, na katera bo odgovoril:
Mag. Aleš Vičič je psiholog z znanstvenim magisterijem ter vedenjsko-kognitivni terapevt, ki je več kot 20 let deloval kot eden vodilnih športnih psihologov v Sloveniji. Na poti k vrhunskim dosežkom je svetoval več kot 400 športnikom in trenerjem, od tega 150 vrhunskim in 60 olimpijcem, iz več kot 40 športov. Bogate izkušnje in široko psihološko strokovno znanje je v zadnjih nekaj letih prenesel na področje poslovne psihologije, kjer zdaj svetuje ključnim kadrom v podjetjih. V tem času se jih je nabralo že preko 100. Več o njem: www.poslovni-psiholog.si ter www.sportni-psiholog.si.
|
|
6. 11. ob 18:00 prek spleta
23. 10. od 12:30 do 13:30 v živo na Sejmu Narava- Zdravje
|
dr. Špela Hvalec
Duševne stiske so stare toliko kot človeštvo. Vsak izmed nas se je že srečal s takšno ali drugačno osebno duševno stisko. Doživljamo jih na različne načine in tudi spopadamo se z njimi na različne načine.
Predvsem od intenzitete stiske in našega dojemanja stiske je odvisno, ali nas ohromi ali aktivira v smeri razreševanja. Vprašanja, na katera bo odgovorila:
Dr. Špela Hvalec, specialistka klinične psihologije, vedenjsko-kognitivna terapevtka in supervizorka, je zaposlena v Psihiatrični bolnišnici v Idriji kot vodja psihološke službe. Pri svojem hospitalnem in ambulantnem delu se najpogosteje srečuje z ljudmi, ki imajo težave z anksioznostjo in razpoloženjskimi motnjami, kot vodja ekipe prve psihološke pomoči pa nudi pomoč v kriznih situacijah zaposlenim v PBI in drugih ustanovah na širšem območju Primorske. V Društvu za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije je bila nekaj let vodja izobraževanja, od leta 2017 pa je predsednica društva. Pogosto sodeluje kot predavateljica in vodja delavnic na različnih srečanjih tako za strokovno kot tudi splošno javnost.
|
|
13. 11. ob 18:00 prek spleta
23. 10. od 14:00 do 15:00 v živo na Sejmu Narava-Zdravje
|
dr. Dan Podjed
V zadnjem desetletju in pol so nas t. i. pametne naprave povsem očarale in tudi zasvojile. Pred zasloni telefonov, računalnikov in televizorjev prebijemo večino budnega časa, z njimi se zbujamo in gremo spat, spremljajo nas pri delu, med razvedrilom in celo na sprehodu. Posledice njihove pretirane uporabe so že vidne na ljudeh, ki se gibljejo manj kot v preteklosti in se težje sporazumevajo iz oči v oči. Med pandemijo covida-19, ki je pospešila uporabo teh naprav, se naglo spreminja celotna družba, ki postaja bolj atomizirana, ljudje pa kljub »družabnim« omrežjem, po katerih se vse pogosteje sporazumevajo, postajajo manj družabni. Predavanje bo pojasnilo, kako lahko med krizo uporabimo pametne naprave sebi in drugim v prid in jih začnemo spet sami upravljati, namesto da one upravljajo z nami.
Vprašanja, na katera bo odgovoril:
Antropolog dr. Dan Podjed je raziskovalec v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani ter izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se posveča razmerju med ljudmi in tehnologijami ter razvoju izdelkov in storitev po meri ljudi. Med letoma 2010 in 2018 je vodil Mrežo za aplikativno antropologijo Evropskega združenja socialnih antropologov in z njo zasnoval mednarodni simpozij Why the World Needs Anthropologists, ki ga prirejajo od leta 2013. Leta 2019 je izdal knjigo Videni, v kateri je pojasnil, zakaj se vse več opazujemo in razkazujemo s pomočjo pametnih telefonov in drugih naprav. Leta 2020 je izšla njegova knjiga Antropologija med štirimi stenami, v kateri je predstavil, kako je spoznaval družbo in sebe med pandemijo covid-19.
|
|
20. 11. ob 18:00 prek spleta
23. 10. od 15:30 do 16:30 v živo na Sejmu Narava-Zdravje
|
Otroci, starši in gibanje
Tadeja Brankovič
»Najbolj sem navdušena, ko vidim otroke v gibanju. A šport niso samo zmage in medalje.«
Šport daje bistveno več kot samo zlate medalje. Ko smo predihani, veliko lažje prenašamo vsa vsakodnevna bremena in življenjske preizkušnje. Šport nas krepi in dela svobodne. S športom osvajamo najboljše kompetence življenja za vsak dan. Gibanje je najboljša dota za življenje. Vendar mu sodobni način življenja ni naklonjen. Starši pri tem igrajo ključno vlogo – z zgledom. Na predavanju z olimpijko Tadejo Brankovič boste izvedeli, zakaj je tako pomembno, da osvojimo navade in vzorce gibanja že v rani mladosti – v ravno pravi meri. Vprašanja, na katera bo odgovorila:
Tadeja Brankovič je po izobrazbi specialist manager, sicer pa bivša vrhunska športnica, biatlonka, s štirimi nastopi na olimpijskih igrah. Sedaj je povsem običajna mama, ki je najraje v naravi, nasmejana in v gibanju. Še bolj je navdušena, ko je v gibanju skupaj z otrokoma. Šport je njen drugi jaz in njen zaščitni znak. Vesela je, da lahko svoja znanja in izkušnje predaja naprej prek izobraževanj, predavanj, delavnic in tečajev. Obožuje to delo, ker govorijo izkušnje. V gibanju najde sebe, umiri misli, se sprošča ter krepi telo in duha. A bistvo je očem skrito.
»Ne osrečujejo me medalje, ampak pot do njih. Šport ni bil samo moja služba, ampak tudi največji prijatelj na mojih življenjskih prelomnicah. In zato sem mu najbolj hvaležna.« |
