8. MARATON POZITIVNE PSIHOLOGIJE
KREATIVNO OBVLADUJMO PSIHOSOCIALNA TVEGANJA
ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Kjer je vsak zmagovalec svojega življenja!
ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Kjer je vsak zmagovalec svojega življenja!
Predavanja bodo potekala v sredo, 13. septembra 2023, od 8:00 do 14:30 prek spleta.
Etape 8. maratona pozitivne psihologije
8:40
|
9:35
|
Marko Podgornik Verdev
Posel spreminjamo v igro – vsak drugačen, vsi dragoceni 10:50
|
11:30
|
12:50
|
Polona Požgan
Humor kot preventiva pri psihosocialnih tveganjih 13:45
|
DELAVNICE POTEKAJO SAMO V ŽIVO
Delavnice so namenjene zgolj zaposlenim na področju zdravstvene in babiške nege.
mag. Andrej Juričko
Čustvena inteligenca ali psihološka varnost 15:00
|
mag. Petra Lepoša
Okrepimo svojo psihološko odpornost 15:00
|
17:00
|
mag. Mateja Štirn
Prva psihološka pomoč ob in po travmatskih izkušnjah na delovnem mestu 17:00
|
Urnik
|
|
|
|
|
|
|
|
Oris programa
|
Dr. Simon Brezovar (1986) je klinični psiholog, zaposlen na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana ter kot visokošolski učitelj na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Kot klinični psiholog se subspecialistično ukvarja z nevrodegenaritivnimi obolenji, predvsem z diagnostiko demenc ter psihološko podporo pacientom z demenco ter njihovim svojcem. Raziskovalno je aktiven na različnih področjih, ki se dotikajo polja nevroznanosti ter klinične nevropsihologije. Je avtor knjige Osebnostne motnje v teoriji in praksi: Zakaj nastanejo, kako jih prepoznamo in kako zdravimo.
|
asist. dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih., specialist klinične psihologije
Psihosocialna tveganja na delovnem mestu predstavljajo pomembne napovednike ne zgolj duševnega, pač pa tudi telesnega zdravja zaposlenih, zato jih je vredno prepoznavati ter naslavljati z zvrhano mero pozornosti. Navade, ki verjetnost psihosocialnih tveganj povečujejo oziroma znižujejo, predstavljajo pri tem še posebej pomemben dejavnik, saj lahko ljudje na naše navade (tj. naučene vedenjske vzorce) vplivamo. Predavanje bo ponudilo vpogled v človeške navade – kaj so, kako se razvijajo in katere so za duševno zdravje najpomembnejše – ter kako se povezujejo s psihosocialnimi tveganji. Velik poudarek predavanja bo tudi na krepitvi motivacije za spremembo, kar običajno predstavlja odločilni dejavnik, ali se bo določena navada prijela ali ne. Teoretični model osvajanja navad bo podprt s praktičnimi primeri, kar bo nudilo možnost neposrednega prenosa v prakso.
Na predavanju bomo dobili odgovore na naslednja vprašanja:
|
|
Avtorica fotografije: Mateja Jordovič Potočnik
Sandra Naka, certificirana integrativna psihoterapevtka, dela v privatni psihoterapevtski praksi, je supervizorka ter sodeluje pri izobraževanju integrativnih psihoterapevtov. Pri svojem delu srečuje ljudi z različnimi duševnimi težavami, posebej z različnimi travmatičnimi izkušnjami. Pomemben del njene prakse je tudi pomoč ljudem iz pomagajočih poklicev, ki se srečujejo s težavami zaradi izčrpanosti zaradi sočutja in izgorelosti.
|
Sandra Naka, medicinska sestra, psihoterapevtka in supervizorka
Zaposleni v poklicih, ki so usmerjeni v pomoč in reševanje stisk drugih, pogosto dajejo prednost potrebam ljudi, ki jim pomagajo in zelo poudarjajo vrednote, kot so: empatija, prilagodljivost in altruizem. Ker so potrebe ljudi v stiski velike in situacije, v katerih se znajdejo, zelo čustveno napete, tisti, ki pomagajo, pogosto pozabijo na svoje potrebe in občutljivost. Hitro spregledajo dejstvo, da zdravljenje ran drugih ljudi lahko rani njih, če pri delu niso izjemno pozorni nase in na skrb zase. Glede na vse obremenitve in težave, ki jih zaznavajo ljudje v skrbstvenih poklicih, je vedno več poudarka na prepoznavanju in preprečevanju navedenih težav.
Na predavanju bomo dobili odgovore na naslednja vprašanja:
|
|
Avtor fotografije: Marko Pigac
Marko Podgornik Verdev je strasten radovednež življenja, pri katerem je beseda 'zakaj' vsak dan večkrat na jedilniku... Marko Podgornik Verdev, direktor podjetja Mikro+Polo in prejemnik priznanja vključi.vse Združenja Manager je novodobni vplivnež, ki se zaveda, da nas medsebojna raznolikost bogati in nam daje prednost. Je strokovnjak za svoje življenje. Pravi, da živi srečno, ko živi in dela strastno. V svoje podjetje vpeljuje inovativne prakse za zadovoljstvo zaposlenih in s tem postavlja trende. Odpirati oči in prepoznati priložnosti je moto, ki se ga v podjetju vsi držijo.
|
Marko Podgornik Verdev, direktor podjetja Micro+Polo
Rad sem obdan z ljudmi, ki so preprosti, pristni, ob katerih se počutim dobro, ki mi dajejo energijo in so polni navdiha. Rad sem obdan z ljudmi, ki me izpopolnjujejo in dopolnjujejo. Z ljudmi, ki so pozitivno naravnani, ki so pošteni in iskreni. Zaupanja vredni. Poslušanje njih lahko osvetli situacije, o katerih sicer ne bi razmišljal. Ko poslušamo in se osredotočamo na tisto, kar je skupno in različno, postajamo modrejši, bolj vključujoči in boljši kot organizacija. Vzemimo si čas in prisluhnimo izkušnjam drugih.
Na podlagi svojih 20 let vodstvenih izkušenj, osvojenih številnih nagradah in priznanjih, bom razkril:
|
|
Avtor fotografije: Luka Eržen
Dr. Matej Černe je izredni profesor za področje managementa in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. V raziskovalnem, pedagoškem in svetovalnem delu se osredotoča na inovativnost, ustvarjalnost, organizacijsko vedenje, ravnanje z ljudmi ter vodenje v digitalni dobi. Za svoje raziskovanje je prejel številne mednarodne nagrade in objavljal v najboljših revijah s področja managementa; deluje tudi kot urednik ali član uredniških odborov uglednih mednarodnih akademskih revij. Trenutno vodi raziskovalna projekta 'Organiziranje v digitalni dobi' in 'Omejitve agilnega dela: Preučevanje učinkov agilnosti na spanje in inovativnost' ter koordinira virtualno platformo za diseminacijo raziskovalnega dela #HumanizingDigitalWork.
|
dr. Matej Černe, redni profesor za menedžment in organizacijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani
Digitalizacija poudarja pozitivne in negativne učinke neprestane virtualne povezanosti in vpliva na emocionalno in družbeno življenje posameznika. Negativni učinki, kot so odtujenost, pomanjkanje človeškega stika, stres, izgorelost in deloholizem so postali še bolj izraziti v primeru nenadnih in množičnih ‘selitev’ zaposlenih v delo od doma, ne glede na pandemijo pa bodo različni modeli dela na daljavo v kontekstu prihodnosti dela zagotovo močno zastopani še naprej. Virtualni tehnološki svet tako spreminja družbene navade, koordinacijo in doživljanje dela, delavce same ter njihovo usklajevanje dela z vsakdanjim življenjem. Tesna povezanost med posameznikom in tehnologijo ni več izbira. Pri odločitvah glede tega razmerja pa je nujno v ospredje postaviti človeka in razmišljati o vrednosti, ki jo posamezna aktivnost – izvedena preko tehnologije ali ne – pomeni za posameznika in za organizacije.
Na predavanju bomo dobili odgovore na naslednja vprašanja:
|
|
Avtor fotografije: Jan Ciglenečki
dr. Borut Škodlar je psihiater in psihoterapevt, ki dela na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, na Enoti za psihoterapijo, in predava na Katedri za psihiatrijo, Medicinske fakultete in Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Zanima ga predvsem doživljanje človeka v različnih psihopatoloških stanjih, posebno na področju psihotičnih motenj, zato sem je poglobil v fenomenološki pristop k razumevanju in zdravljenju teh stanj. Poleg tega ga zanimajo duhovne in kontemplativne tradicije ter mistična stanja, saj v njih vidi pot k duševnemu zdravju in duhu, ki vedno odraža nanašanje človeka samega nase ter hkrati njegovo odprtost do drugih ljudi in življenja v celoti.
|
dr. Borut Škodlar, psihiater
Samoumiritev je izraz za zmožnosti, kapacitete in strategije človeka, da se lahko v določeni situaciji in življenjskem obdobju pomiri in zmore posledično konstruktivno delovati v svoje dobro in dobro drugih. Izzivi sodobnega časa s fragmentiranostjo, prenatrpanostjo in neprestanim hitenjem so veliki in mnogokrat presegajo človekove sprotne sposobnosti za spopadanje z njimi. Iz tega izvira občutje, ki je praktično pandemično, da smo v hudem stresu, da ne zmoremo vsega, da smo preutrujeni in da ne vidimo možnosti, da bo kdaj bolje. Soočanje in lajšanje teh občutij pa se začenja (in verjetno končuje) pri samemu sebi, pri zmožnostih, ki jih imamo, da najdemo svoj notranji mir in tisto pristno vedrino, radovednost in sočutnost, ki so v nas pred vsemi omenjenimi preplavitvami. Iščemo in (ponovno) najdemo jih lahko s starodavnimi in vedno svežimi kontemplativnimi metodami (samo)umirjanja.
Na predavanju bomo dobili odgovore na naslednja vprašanja:
|
|
Polona Požgan je po osnovni izobrazbi diplomirana zgodovinarka in diplomirana politologinja, vendar se s svojo stroko ni nikoli čisto zares ukvarjala. Skoraj 25 let se ukvarja z mislimi, besedami in stavki, s katerimi tako odločujoče vplivamo nase in na ljudi okoli sebe. Delala je na radiu, na televiziji in na gledaliških odrih po vsej Sloveniji, hkrati pa po različnih podjetjih in institucijah uči in predava o komunikaciji. Je avtorica projekta “Prijazno je biti Prijazen”, pred dvema letoma pa je pridobila tudi naziv “mednarodno certificirane menedžerke delovne sreče”.
Najdete jo na: www.polonapozgan.com. |
Polona Požgan, predavateljica komunikacije in retorike
Čez naše možgane gre dnevno od 60.000 do 70.000 misli (žal jih ženske v povprečju mislimo več kot moški). Večina teh misli je takih, da nam ne delajo usluge. Približno 96 odstotkov misli, ki jih mislimo, je negativnih. In približno 90 odstotkov misli, ki jih mislimo, je starih. Ponavljajočih. Ko mislimo, ponavadi mislimo o najhujših scenarijih, ki se nam lahko zgodijo. Skrbi nas že vnaprej, na zalogo. Tako trpimo dvakrat – najprej v mislih in kasneje še v realnosti. Ko se naučimo postati opazovalci svojih misli in svojega obnašanja, ko smo se sposobni nasmejati sebi, posledično sprostimo sebe in druge. S tem pokažemo svojo ranljivost in se lažje povežemo z drugimi ljudmi.
Na predavanju bomo dobili odgovore na naslednja vprašanja:
|
DELAVNICE POTEKAJO SAMO V ŽIVO
Delavnice so namenjene zgolj zaposlenim na področju zdravstvene in babiške nege.
|
Avtor fotografije: Peter Jenko
Andrej Juričko je direktor projektov v Skupini PRIMERA. Teme, s katerimi se ukvarja so prepoznavanje in opolnomočenje potencialov, razvojna miselnost, odprtost do sprememb, psihološka varnost in čustvena inteligentnost. Je ustvarjalec izkustvenih delavnic za osebni in poslovni razvoj. V zadnjem času na razvojnih projektih naslavlja tudi umetno inteligenco in njen vpliv na delovno okolje. Veliko energije usmerja v razvoj veščin pri kadrovskih strokovnjakih. Dela na najbolj zahtevnih projektih s področja ocenjevanja in razvoja kadrov. Je spreten moderator, njegove delavnice so interaktivne in polne analogij ter praktičnih primerov.
|
mag. Andrej Juričko, psiholog
Čustvena inteligentnost je ponovno »in«. Čeprav je od prelomne knjige Daniela Golemana minilo več kot 27 let, se čustvena inteligentnost znova prebija v ospredje. O njej se govori na delavnicah osebnostnega razvoja, v šolskih prostorih in čedalje več tudi v delovnih okoljih. Gre za paket različnih veščin, ki vključuje boljše razumevanje sebe, prepoznavanje občutij pri drugih, lažje sobivanje s čustvi ter pozitivno vplivanje nase in na ljudi okoli nas. Vsako veščino je mogoče razviti, zato se bomo osredotočili na metode in pristope, s katerimi je mogoče krepiti razvoj čustvene inteligentnosti pri sebi in pri drugih.
Na predavanju bomo dobili odgovore na naslednja vprašanja:
|
|
Avtor fotografije: Peter Jenko
Petra Lepoša je psihologinja in mednarodna certificirana terapevtka integrativne relacijske smeri. Deluje tako v organizacijskem okolju kot tudi v privatni psihoterapevtski praksi. Izvaja delavnice in predavanja na temo psihološke odpornosti, odpornosti na stres ter širše skrbi za duševno zdravje in dobro počutje v organizacijskem okolju. V privatni praksi se srečuje z ljudmi z različnimi duševnimi stiskami ter jim pomaga, da lažje naredijo spremembe. Od leta 2022 je tudi so-snovalka vsebin za Pozitivno psihologijo.
|
mag. Petra Lepoša, psihologinja in psihoterapevtka
Tako pri delu kot v zasebnem življenju se skorajda vsakodnevno srečujemo z večjimi ali manjšimi stresnimi situacijami. Do določene mere nas to soočanje lahko utrdi. V naslednje podobne situacije vstopamo bolj samozavestno, in jih postopoma vedno bolje obvladujemo. Za nekatere situacije pa to ne velja. Kljub številnim soočanjem nam vedno znova predstavljajo stres. Za nekatere od teh morda opažamo tudi, da se kljub trudu, da bi se jim izognili, vedno znova znajdemo v podobnih okoliščinah (npr. prevelika količina dela).
Na predavanju bomo dobili odgovore na naslednja vprašanja:
|
|
Avtor fotografije: Marko DelBello Ocepek
Mag. Nastja Mulej je ekonomistka, sociologinja in komunikologinja, evangelistka kreativnosti, edina licencirana trenerka de Bonovih metod razmišljanja in soustvarjalka platforme Pozitivna psihologija za boljše življenje. V preteklih dveh letih je prejela nagrade za najboljšo predavateljico, za najbolj družbeno-odgovoren projekt, za inovativnost in dobrodelnost.
|
mag. Nastja Mulej, ekonomistka, sociologinja, komunikologinja
Če imam jaz eno jabolko in ti eno jabolko, pa si izmenjava, kar imava, dobiva še vedno vsak po eno jabolko. Če imam jaz eno idejo ali eno informacijo, pa ti eno idejo ali eno informacijo, pa si izmenjava, dobiva vsak vsaj dve ideji oz. informaciji. In skrivnost učinkovitih timov je, da znajo sodelovati na način prispevanja – kjer vsak prispeva malo, imamo vsi veliko. Sodelujejo tako, da so hvaležni, ker vsak član v ekipi razmišlja drugače – kajti to jim odpira nove vpoglede. Ne iščejo soglasja, ne napadajo razlik, ampak zasledujejo dopolnjevanje. In še tretja značilnost učinkovitih, inovativnih timov je, da imajo poznan, poenoten skupen cilj, ki ga zasledujejo.
In cilj delavnice je, da vam pokaže, kako od tam, kjer ste, skupaj priti do tja, kamor hočete priti. Kreativno, konstruktivno, kooperativno. Na delavnici bomo dobili odgovore na naslednja vprašanja:
|
|
Avtorica fotografije: Mojca Trček, Fotostudio TIM
Mag. Mateja Štirn je psihologinja in psihoterapevtka. Pri svojem delu se že vrsto let posveča razvijanju in izvajanju svetovalno-izobraževalnih aktivnosti in preventivnih projektov za krepitev in zaščito duševnega zdravja otrok in odraslih, še posebej za preprečevanja nasilja in zlorabe otrok ter psihosocialne podpore otrokom in odraslim s travmatskimi izkušnjami. Izvaja tudi različne oblike psihološke pomoči posameznikom, posameznicam in skupinam po travmatskih dogodkih in pri soočanju z drugimi težavami, stiskami. V zadnjem času se še posebej osredotoča na razvoj in izvajanje programov za krepitev osebne prožnosti kot enega ključnih varovalnih dejavnikov duševnega zdravja, psihosocialne dobrobiti. Zaposlena sem v ISA institutu.
|
mag. Mateja Štirn, psihologinja in psihoterapevtka
Izkušnje kriznih dogodkov lahko vsaj za kratek čas bolj ali manj zamajejo naše ravnovesje, občutek varnosti in kontrole. Ko gre za travmatske dogodke, lahko takšne izkušnje vplivajo do te mere, da v določenem obdobju “obarvajo” vse druge izkušnje in pomembno vplivajo na naše vsakdanje delovanje. Zelo pomemben vir pomoči po kriznih (travmatskih) dogodkih je psihološka prva pomoč, saj lahko pomaga zmanjšati stisko, spodbuditi prilagojeno delovanje in preprečiti hujše oz. dolgoročne negativne posledice za naše telesno in duševno zdravje. Zagotavljamo jo lahko v različnih okoljih. Prilagojena mora biti specifični situaciji, skupinam, posameznikom in posameznicam. V vlogi pomagajočim moramo poskrbeti tudi za ustrezno skrb zase.
Na delavnici bomo dobili odgovore na naslednja vprašanja:
|
