Predavanja bodo potekala v živo, 9. in 10. septembra, od 13:30 do 19:00 na Sejmu Narava-Zdravje.
Etape 7. maratona pozitivne psihologije
mag. Mateja Videčnik
Počitek: Varno, naravno in učinkovito zdravilo 9. 9. 2022
13:30 - 14:30 |
mag. Drago Švajger
Večno prezahteven do sebe in nikdar dovolj dober 9. 9. 2022
15:00 - 16:00 |
9. 9. 2022
16:30 - 17:30 |
9. 9. 2022
18:00 - 19:00 |
Veronika Vurnik Škrabec
O vplivu knjig na bralca ali kako lahko knjige rešujejo življenje 10. 9. 2022
13:30 - 14:30 |
10. 9. 2022
15:00 - 16:00 |
10. 9. 2022
16:30 - 17:30 |
10. 9. 2022
18:00 - 19:00 |
|
|
|
|
|
|
|
|
Oris programa
|
9. 9. 2022
13:30 - 14:30 |
mag. Mateja Videčnik
Počitek je najbolj varno, naravno in učinkovito zdravilo za naše telesno in duševno zdravje, a je v zadnjem času na žalost zelo podcenjen. Razloge za to lahko iščemo v našem dojemanju počitka, zunanjih družbenih zahtevah ter nerazumevanju koristi počitka. Veliko ljudi zmotno misli, da sta spanje in počitek ista stvar. Četudi spijo osem ur na noč, kronično trpijo zaradi pomanjkanja počitka, ker ne razumejo njegove moči. Poznamo več vrst počitkov: fizični, mentalni, socialni, senzorični, emocionalni, duhovni in kreativni. Pomembno je, da izbiramo pravo vrsto počitka. Počitek ni dolgočasen, lahko je zelo aktiven. Čas je, da samemu sebi in drugim dovolimo počitek in se brez slabe vesti potopimo v njegove užitke in nagrade.
Vprašanja, na katera bo odgovorila:
Mag. Mateja Videčnik, psihologinja in certificirana coachinja, predava v podjetjih in ustanovah o pomembnosti duševnega zdravja in »mental wellbeinga«, je avtorica spletnega tečaja Razvijajmo psihološko prožnost – ključno veščino prihodnosti, kot podjetnica je ustanoviteljica portala mojpsihoterapevt.si, kot raziskovalka pomaga podjetjem spoznavati kupce, trg in trende, je iskana mentorica posameznikom in podjetniškim ekipam ter avtorica številnih člankov iz področja uporabne psihologije v različnih medijih.
|
|
9. 9. 2022
15:00 - 16:00 |
mag. Drago Švajger
Visoka merila in strmenje k odličnosti so nekako že simptom današnjega duha časa. Občutimo ga kot notranji pritisk , da le prejmemo nagrado-pohvalo. Ta občutja so še posebej intenzivna, ko so tudi starši od nas pričakovali preveč, manjkalo pa je pohval, potrditve in občutkov zadovoljstva. Vsi smo veseli, ko je nekdo na nas ponosen, še posebej starši. Če te potrditve nismo bili deležni, postajamo kritični do sebe. Želja po ponosu pa se spremeni v obsedeno iskanje doseganja ciljev, ki pa ne prinašajo zadovoljstva, miru in sreče. Naučiti se prepoznavati te miselne vzgibe, razumeti čustven
izvor je zdrava smer razvijanja pozitivne lastne vrednosti in samopodobe. Nenazadnje, biti zahteven do sebe ni nujno, da postane nekaj negativnega, če znamo obvladovati naša čustva in si postavljati meje. Vprašanja, na katera bo odgovoril:
Mag. Drago Švajger je magister zakonske in družinske terapije ter kandidat za doktorski naziv. Svoje znanje je poglabljal in nadgrajeval na izpopolnjevanju iz zakonske in družinske terapije ter opravil stažiranje na Študijsko-raziskovalnem centru za družino. Kot strokovnjak je vključen v reden proces supervizije. Redno pa se udeležuje različnih izobraževanj. V okviru doktorskega študija znanstveno raziskovalno delo posveča raziskovanju učinkov relacijske zakonske terapije in glasbene terapije.
Več o predavatelju in njegovem delu izveste na spletni strani Uglašeni odnosi. |
|
9. 9. 2022
16:30 - 17:30 |
Mirjana Palčič Bubnič
Človek je svobodno in odgovorno bitje, je notranje motiviran in se vseskozi namensko vede tako, da bi zadovoljil svoje potrebe v skladu s predstavami, ki jih skozi življenje ustvarja in shranjuje v svoj izkustveni svet. Namen vedenja je slediti, dosegati te predstave, ki jih je človek razvil kot izkušnjo dobrega zase. Iz tega sledi, da so vsa naša vedenja izbrana z namenom dosegati zadovoljujoče odnose. Iz izkušenj pa vemo, da prepogosto krat, v različnih življenjskih vlogah, ne doživljamo željenega zadovoljstva.
Vprašanja, na katera bo odgovorila:
Mirjana Palčič Bubnič je socialna delavka, psihoterapevtka realitetne terapije. 25 let je delala na centru za socialno delo, zadnjih 12 let pa ima zasebno psihoterapevtsko prakso. Izvaja supervizijo z licenco Socialne zbornice Slovenije. Poučuje teorije izbire in realitetno terapijo ter vodi Evropski inštitut za realitetno terapijo. Verjame, da smo sami kreatorji svojega zadovoljstva. Prej se tega zavemo, prej začnemo spoznavati sami sebe in si s tem omogočamo boljše izbire za svoje zadovoljstvo ob drugih ljudeh.
|
|
9. 9. 2022
18:00 - 19:00 |
Matea Benedetti
Moda, oblačila in nakupovalne navade so preveč pomembne, da bi jih prepustili zgolj trendu ali trenutni potrebi. Modna industrija proizvede več ogljika kot vsi mednarodni leti in tovorne ladje sveta in je tretja najbolj oporečna panoga na svetu. Dejstvo je tudi, da na koncu več kot 85 odstotkov vsega tekstila pristane na odlagališčih.
Pomembno je, da postanemo zavestni potrošniki. Da se sprašujemo, da se osvobodimo krivde, da se naučimo ločiti med zdravimi in nezdravimi tekstili ter med pošteno in nepošteno trgovino. Potrebno je, da znamo nadzorovati nakupe iz čustvene spodbude, in da razumemo, kaj je okoljsko zavajanje (“greenwashing”) in kaj zares trajnostno oblačilo. Zavestnega potrošnika si predstavljam kot nekoga, ki ohranja planet v stilu. Vprašanja, na katera bo odgovorila:
Matea Benedetti je profesorica, modna oblikovalka, podjetnica in ustanoviteljica trajnostne blagovne znamke Benedetti Life. Združuje zeleni duh na eni strani, ter oblikovanje na drugi. Njen cilj je, da z lepoto navdahne odgovorno vedenje. Ob prehodu v trajnostno modo je nameravala ustvariti znamko, ki bi nosila sporočilo iz živalskega sveta: »Želela sem ustvariti nekaj zdravega, trajnostnega in brez okrutnosti do živali, ker danes vsakih 24 ur pomre do 200 živalskih vrst”.
Veliko člankov o Benedetti Life je bilo objavljenih v revijah Vogue, The New York Times, Elle, L'Officiel ... Več pohvalnih člankov je izpostavilo Benedetti Life kot vodilno etično in inovativno luksuzno znamko na svetu. Letos so v Londonu prejeli nagrado Global Vegan Award za »Najboljšo znamko za luksuzno vegansko modo«. Februarja je oblikovala obleko iz rastlinske svile za Maggie May Baird, mamo Billie Eilish, ki se je pojavila na rdeči preprogi ob podelitvi Oskarjev v Los Angelesu. Sodelovala je tudi z nogometnim vratarjem Janom Oblakom in kuharsko mojstrico Ano Ros, s katero trenutno razvijata trajnostne izdelke za dom. Matea obožuje vse, kar je čokoladno, posebno strast goji do inovacij v modi, težko odhaja v tujino brez svoje mačke Sofije in se kot Primorka rada vrača v svoj rojstni Koper. |
|
10. 9. 2022
13:30 - 14:30 |
Veronika Vurnik Škrabec
V splošnih knjižnicah se knjižničarji silne moči zgodb zavedamo že od nekdaj in hkrati čutimo poslanstvo, da povezujemo bralce s knjigami, ki bi jih pritegnile v užitka polno branje, jim odprle nova obzorja, jih sprostile, pomirile, potolažile, dale ideje za pot iz različnih življenjskih situacij, pokazale nov pogled na življenje in na njegove izzive.
Na predavanju bomo na praktičnih primerih prikazali, kaj vse se lahko skriva v knjigah in do kakšnih uvidov v lastno življenje bralca lahko pripelje branje. Prispevek temelji predvsem na dognanjih iz prakse bralnega svetovanja v splošni knjižnici. Vprašanja, na katera bo odgovorila:
Veronika Vurnik Škrabec že 35 let dela v Knjižnici Otona Župančiča, sedaj eni od enot Mestne knjižnice Ljubljana, zadnja desetletja predvsem kot bibliotekarka informatorka na leposlovnem oddelku. To ji nudi tudi možnost neskončnih pogovorov o knjigah z bralci, pa tudi s kolegi in z udeleženci bralnih skupin. Že vsa leta spremlja, se čudi in se navdušuje nad tem, kako silen vpliv imajo lahko leposlovna dela na bralce. In resnično jo veseli, kadar izve, da je bil njen bralni nasvet dobro sprejet. Ukvarja se tudi z organizacijo bralnih skupin (in se srečanj tudi z užitkom udeležuje), kjer je poseben izziv skupinska dinamika različnih udeležencev, ki jih povezuje branje. Organizira tudi usposabljanje s psihoterapevtko za knjižničarje - moderatorje bralnih skupin, pisce leposlovnih priporočil in svetovalce za branje na leposlovnih oddelkih. Od nekdaj veliko bere, veseli jo obilje literature, ki izhaja pri nas, hkrati pa jo tudi frustrira, ker je možno prebrati le majhen delež izmed vsega, kar je vredno branja.
|
|
10. 9. 2022
15:00 - 16:00 |
Marko Šopar
Naš vsakdanjik je po navadi sestavljen iz aktivnosti, ki jih počnemo z veseljem, in tistih, ki bi jih s seznama nalog najraje črtali z najdebelejšim rdečim flomastrom. V nekem trenutku je lahko slednjih preveč in takrat se pojavi vprašanje: “Zakaj jih sploh počnemo?” Ko opazimo, da za veliko stvari v svojem vsakdanjiku nimamo dobrega odgovora na to vprašanje ter da nam ravno te stvari povzročajo največ stresa in slabe volje, je pravi trenutek za razmislek.
Vprašanja, na katera bo odgovoril:
Marko Šopar je psiholog, ki trenutno deluje na preseku psihologije dela in marketinga. Pred tem je več let sodeloval pri ustvarjanju projektov za promocijo duševnega zdravja ter izvajanju delavnic s področja komuniciranja in vodenja. Poleg omenjenih področij se še posebej zanima za spreminjanje navad in razvoj veščin za uspešno delovanje v vsakdanjem življenju.
|
|
10. 9. 2022
16:30 - 17:30 |
O svetovanju, zaznavanju in spremembah ob knjigah
mag. Marijan Špojlar
Branje vpliva na človeka in ko to dejavnost izvajamo usmerjeno in z zavedanjem, lahko postajamo še bolj pozitivni. Motivi za branje leposlovja segajo v človekovo doživljanje, kjer se prebrano povezuje z osebnostjo bralca; pripoved/zgodba pa omogoča bralcu vpoglede, ki so onkraj njegovih življenjskih omejitev ter mu daje dostop do izkušenj in izkustev drugih, do preteklosti, zasebnosti in domišljijskega sveta – in vse to za njegovo osebno prihodnost. Zakaj, kako in kaj beremo, so temeljna vprašanja strokovnjakom na področju svetovanja za branje, ki v kontekstu nevroznanosti dobivajo bolj jasno opredelitev. Branje lahko prispeva k naši samoumiritvi, uvidu in spreminjanju stališč ter nam pomaga k boljšemu odnosu do sebe in soljudi.
Vprašanja, na katera bo odgovoril:
Mag. Marijan Špojlar je po študiju in diplomi na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani delal na področju rehabilitacije zasvojenih s prepovedanimi drogami, kjer se je srečal tudi z biblioterapijo, ter na področju permanentnega izobraževanja v socialnem varstvu. Magistriral je z nalogo Biblioterapija v splošni knjižnici. Zaposlen je v Mestni knjižnici Ljubljana. Ukvarja se s strokovnimi vsebinami: svetovanje za branje, biblioterapija, vpliv in psihologija branja v digitalni dobi, socialna vloga knjižnic, vpliv knjižnic, analize, podatkovno rudarjenje, knjižnične mreže, profesionalna etika.
|
|
10. 9. 2022
18:00 - 19:00 |
dr. Miha Kovač
Odkar so se tako rekoč vse telekomunikacijske naprave zlile v eno samo napravico, pametni telefon, se dvomi, ali še potrebujemo knjigo v tiskani obliki, bolj in bolj krepijo – ne nazadnje je znanje v krajših, pogosto pa tudi preprostejših in bolj zabavnih oblikah dostopno na spletu. Ali ima torej branje tiskanih knjig sploh še smisel? V predavanju bomo na to vprašanje odgovorili pritrdilno. Knjige in digitalni mediji morajo sobivati, in ne tekmovati med sabo, saj eno brez drugega ne gre, če želimo preživeti v sodobnem svetu, polnem izzivov, ki od nas zahtevajo kompleksno, poglobljeno razmišljanje (kakršnega dobimo le z branjem knjig) o nešteto temah (v čemer nas urijo digitalni mediji).
Vprašanja, na katera bo odgovoril:
Dr. Miha Kovač je predavatelj založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti, ki se že vrsto let ukvarja s preučevanjem branja in bralnih navad. Doslej je izdajal večinoma strokovne knjige in članke v angleščini, knjiga Berem, da se poberem, pa je njegova prva poljudna knjiga v slovenščini. V zadnjih dveh letih je bila prevedena v osem jezikov. Njegova zadnja knjiga je Is this a Book, ki jo je napisal skupaj z angleškim kolegom Angusom Phllipsom, je izšla julija pri Cambridge University Press.
|
