Predavanja bodo potekala v živo, 1. oktobra, od 15:30 do 21:00, v Narodnem domu Maribor.
Etape 6. mariborskega maratona pozitivne psihologije
Tomislav Kuljiš
Vpliv zgodnjega otroštva na življenja 15:30 - 16:30
|
Alenka Rebula
Nikoli ni prepozno za srečno otroštvo 17:00 - 18:00
|
18:30 - 19:30
|
20:00 - 21:00
|
|
|
Oris programa
|
1. 10. od 15:30 do 16:30
|
Tomislav Kuljiš
Velikokrat ljudje pridejo k nam s temami, kot so »ne občutim dovolj svojega otroka«, »ne zmorem se povezati s partnerjem/ko«, »težko se resnično sprostim«, »čutim, da sem zablokiran«, »nekaj mi ne da, da bi živel polno«. In vedno pridemo do tega, da iz našega zgodnjega otroštva obstaja čustvena blokada, psihološki obrambni mehanizem, ki mi ne pusti, da pridem v stik z lastnimi avtentičnimi čustvi. In potem ni pravega kontakta ter zadovoljstva v odnosih z drugimi, ker sem prekinil stik s seboj in s svojimi čustvi globoko v meni.
Kako torej začutiti sebe in živeti iz svojega avtentičnega dela sebe? Vprašanja, na katera bo odgovoril:
Tomislav Kuljiš je ustanovitelj Integralne telesne psihoterapije ter IPD Centra in šole, nosilec Evropskega certifikata za psihoterapijo, član Foruma EABP (Evropskega združenja za telesno psihoterapijo) in supervizor. Je tudi avtor programa RAR (Zgodni razvoj – vpliv na življenje), programa Starševstvo 0-6, in avtor teoretskega dela programov OR (Osebni razvoj) in TT (Edukacija in napredni trening za psihoterapevte ITP-ja). Njegova IPD center in šola že več kot 10 let delujeta v Zagrebu, zadnjih 5 let pa tudi v Ljubljani, kjer potekajo vsi programi v živo (razen zadnjih dveh let TT-ja).
|
|
1. 10. od 17:00 do 18:00
|
Alenka Rebula
Večinoma ljudje nihamo med dvema skrajnima stališčema. V prvem primeru se sklicujemo na nesrečno otroštvo, ki nas je zamorilo in onemogočilo, in to podkrepimo z navajanjem vsega, kar smo zaman poskušali spremeniti. Drugo stališče govori, da je otroštvo mimo in da z dobro voljo lahko zaživimo po svoje, starše oddaljimo od sebe in dosežemo vse, za kar se le potrudimo. Potem navajamo svoje uspehe in odpravljene težave. V obeh primerih manjka del resnice. V predavanju bom orisala svojo izkušnjo preobraženega otroštva, kot sem se je učila z Josipo Prebeg.
Vprašanja, na katera bo odgovorila:
Alenka Rebula živi v Trstu, ob morju, in ljubi svobodo, svežino, nove poti. Po diplomi iz filozofije je večino življenja poučevala, pisala, se učila in predavala. Ima družino, ki ji je zelo pomembna. Ob svojem sedanjem delu srečuje veliko dragocenih sorodnih duš, ki podpirajo njeno življenje. Verjame v moč knjig in zato s čudovito učiteljico in prijateljico Josipo nenehno ustvarjata nove, kajti želita obogatiti in navdihovati prostor, v katerem živita. Najgloblje pa Alenka doživlja njune delavnice, v katerih zaživi, kar ji je najpomembnejše: skupni premiki v več, širše in lepše od tega, kar že poznamo.
|
|
1. 10. od 18:30 do 19:30
|
dr. Robert Oravecz
Nekoč so častili ljudi, ki so “dali nekaj skozi svoje življenje.” Pri nas se reče, da so to ljudje, ki so šli skozi pekel. Ne prepoznamo in ne znamo vrednotiti posameznike, ki so iz svojih bolečih izkušenj uspeli ustvariti nekaj kreativnega, koristnega ali lepega. Danes se na žalost na vse pretege trudimo prikriti svoje rane, tako duševne, kot telesne. Strah nas je trpljenja drugih, hudo nam je ob spoznanju, da življenje ni neskončno in varno. Kultura nam ne posreduje ritualov, utečenih načinov za ozdravitev teh ran ali funkcionalno življenje z njimi.
Tisti, ki delamo s travmatiziranimi osebami, se prepojimo z njihovimi izkušnjami, izkusimo njihovo trpljenje. Temu rečemo sekundarna, prenesena travma. Pod vplivom te izkušnje lahko izgorimo, lahko pa postanemo boljši ljudje. Solidarnost vznikne, ko ob spoznanju trpljenja druge osebe medsebojne razlike izgubijo pomen. Richard Rorty Vprašanja, na katera bo odgovoril:
Dr. Robert Oravecz, rojen leta 1960 v Vojvodini, kot pripadnik madžarske narodnostne skupnosti. V Sloveniji živi od leta 1987. Je psihiater proti koncu svoje kariere, psihoterapevt, dr. psiholoških znanosti. Je eden od pionirjev psiho travmatologije na Slovenskem in docent za področje psihoterapije. Zaposlen je v Psihiatrični bolnišnici Ormož, poučuje na zasebnih fakultetah. Pred leti je ustanovil ISPP-Inštitut za socialno psihiatrijo in psiho travmatologijo. Z ženo živita v majhni vasici, Prlekiji.
|
|
1. 10. od 20:00 do 21:00
|
Vida Žabot Coppo
Po eni strani kolektivna zaskrbljenost, vezana na ekologijo, pandemijo in nazadnje še vojno, povzroča neko emotivno, mentalno in celo fizično “težo”, ki vodi v vzdih: ”Rabim lahkotnost!” Po drugi strani pa je pojem lahkotnosti postal celo os filozofije današnjih časov Ne glede na napor in bolečine vsakdanjosti sodobna družba zahteva nasmeške, učinkovitost, sposobnost takojšnjega odziva na kritične situacije … do meje zamenjave lahkotnosti s površnostjo. Živeti res lahkotno pa zahteva harmonijo nasprotij in pogum osebnih notranjih globin.
Vprašanja, na katera bo odgovorila:
Vida Žabot Coppo, klinična psihologinja, filozofinja ... se posveča ljudem, ki želijo v lastni vsakdanjosti ustvariti višjo kvaliteto življenja in najboljšo možno različico svoje Biti.
Pri svojem delu/poslanstvu je v stalnem dialogu z velikimi Mojstri znanja in modrosti, kot so K. G. Jung, C. S. Pearson, C. Widmann, C. Rovelli ... in vsakdanje izkušnje. |
