Predavanja si lahko ogledate vsako soboto med 27. novembrom in 18. decembrom ob 18:00 prek spleta.
Etape 5. mariborskega maratona pozitivne psihologije
27. 11. ob 18:00
|
4. 12. ob 18:00
|
11. 12. ob 18:00
|
18. 12. ob 18:00
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Oris programa
27. 11. ob 18:00
Vabljeni, da podprete dobrodelno organizacijo Up-ornik.
|
dr. Aleksander Zadel in Melita Joželj Nose
Izjemen občutek Slovencev za povezovanje, ko obstaja nevarnost naravne katastrofe, zdravstvene težave posameznika ali nacionalni športni presežek, se nekako porazgubi, ko živimo vsakdanje, običajno življenje. Naš vsakdan prepogosto prežemajo bitke za svoj prav, individualno sitnarjenje in splošna cmeravost. Saj ni res. Večina nas je veselih, optimističnih , delovnih, kreativnih in pripravljenih sodelovati. Toda zakaj občasno izgleda, kot bi bili tisti, ki vidijo samo sebe, svojo korist in svoj prav v večini?
Vprašanja, na katera bosta odgovorila:
Dr. Aleksander Zadel, psiholog, je eden izmed najbolj uglednih slovenskih predavateljev, znan predvsem širšemu krogu gospodarstvenikov. Toda Aleksander Zadel je tudi klinični psiholog in oče štirih otrok. Avtor razprodane knjige Dva obraza enega sveta in knjige Tretji obraz, ki pomaga staršem razumeti, kaj lahko nudijo otrokom, da bodo ti odrasli v odgovorne, samostojne in samozavestne osebe. Aleksander Zadel zna zapletene znanstvene ideje razložiti na vsakodnevnih primerih iz življenja. S kančkom humorja pa poslušalce povabi h globljemu razmisleku o sebi in o svojih odnosih z drugimi ljudmi.
Melita Joželj Nose, partnerica v podjetju Herman & partnerji, je že ves čas svoje profesionalne kariere zavezana komuniciranju, vodenju in upravljanju odnosov. Sledi načelu, da je odnos ključno vodilo vsega in da je odnose potrebno ne samo graditi, ampak ves čas negovati. |
|
4. 12. ob 18:00
Vabljeni, da podprete dobrodelno organizacijo Slovensko društvo Hospic.
|
Erica Johnson Debeljak
Naša civilizacija odriva smrt, bolečino, žalovanje na rob. Čustvena izguba je po navadi prepletena z drugimi izgubami, predvsem izgubo ekonomske ali socialne varnosti. Kdor poskuša po smrti bližnjega preživeti in znova zaživeti, se sooča z vprašanjem, ali s tem ne izdaja umrlega. Položaj žensk, ki ostanejo same, potrjuje, da nas še zmeraj določajo patriarhalni vzorci.
Erica Johnson Debeljak je pred petimi leti izgubila moža Aleša Debeljaka. Zdaj je napisala knjigo, ki je ganljiva in neizprosno odkrita osebna zgodba o obupu, a tudi neustavljivi želji po življenju. Pripoved o svoji bolečini in svojem novem položaju v družbi je umestila v sijajno analizo vloge vdov nekoč in danes. Pravi, da ji je pisanje pomagalo preživeti. Sedaj njen zapis pomaga drugim, ki so ostali sami in se počutijo odrinjene, prejela je mnogo pisem podpore in zahval. Vprašanja, na katera bo odgovorila:
Erica Johnson Debeljak je rojena leta 1961 v San Franciscu. V mladosti se je preselila v New York City, kjer je prejela diplomo v francistiki pri Columbia University in magisterij v ekonomiji pri New York University. Leta 1993 je sledila svoji ljubezni, pesniku Alešu Debeljaku (1961-2016) v Slovenijo, kjer je razvila bogato kariero kot pisateljica, publicistka in prevajalka.
Prvo knjigo esejev z naslovom Tujka v hiši domačinov je objavila leta 1999. Sledile so knjige: Srečko Kosovel: Pesnik in jaz (Študentska založba, 2004), zbirka kratkih zgodb Tako si moj (Mladinska knjiga, 2007), memoar Forbidden Bread (North Atlantic Books, 2009, Prepovedani kruh, Modrijan, 2010) ter romana Antifa Cona in Tovarna koles (Modrijan, 2012 in 2015). Prav tako je sourejala in prispevala poglavitni esej k nenavadnem in ganljivem tributu za svojega preminulega moža, Saj grem samo mimo: Razglednice Aleša Debeljaka (Mladinska Knjiga, 2018). Leta 2021 je objavila knjigo Devica, kraljica, vdova, prasica, ki je takoj prevzela bralce in postala uspešnica. |
|
11. 12. ob 18:00
Vabljeni, da podprete dobrodelno organizacijo Rdeči noski.
|
dr. Kristijan Musek Lešnik
Vprašanja, na katera bo odgovoril:
Doc. dr. Kristijan Musek Lešnik, predavatelj psiholoških predmetov na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in tehnologijo Univerze na Primorskem, je obenem predstojnik Centra za pozitivno psihologijo na isti fakulteti. Je avtor številnih strokovnih priročnikov, knjig, člankov in prispevkov s področja psihologije in izobraževanja, po novem pa tudi odštekanih zgodb za mlajše bralce. V zadnjem letu sta izšli dve njegovi knjigi: Nekaj ti želim povedati in Pozitivna psihologija za vrtce, šole in starše. Ker je prepričan, da lahko pozitivna psihologija pomembno prispeva h kakovosti življenja vsakega posameznika in celotne šolske skupnosti, je v letu 2018 ustanovil spletni portal www.abced.si, na katerem je objavil številne priročnike, gradiva, vire in povezave za učitelje, svetovalne delavce, pa še koga. Med drugim je tudi predsednik Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
|
|
18. 12. ob 18:00
Vabljeni, da podprete dobrodelno organizacijo Časoris.
|
dr. Katarina Habe
Zdravilnih učinkov glasbe so se zavedale že stare civilizacije, v današnjem času pa jih potrjuje tudi sodobna nevroznanost. Glasba s svojo vibracijo lahko nosi tako pozitivne kot negativne učinke za posameznika in za družbo. Učinki glasbe se pri posamezniku odražajo na telesni, čustveni, miselni in na duhovni ravni. Funkcije glasbe so izjemno raznolike, v ospredje pa se postavlja predvsem uravnavanje čustev. Glasba je ena izmed dejavnosti, ki človekove možgane najbolj celostno aktivira. V sodobnem času čedalje bolj stopa v ospredje ena izmed temeljnih evolucijskih funkcij glasbe, njena zdraviteljska funkcija, kar se s pridom uporablja na področju glasbene terapije pa tudi na področju uporabe glasbe v medicini.
Vprašanja, na katera bo odgovorila:
Dr. Katarina Habe je docentka za psihologijo na Akademiji za glasbo, UL. Je tudi stalna strokovna sodelavka Inštituta Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo. Aktivno deluje kot glasbenica, pevka v skupini Katrinas in avtorica glasbe in besedil, ter kot raziskovalka glasbeno-psiholoških fenomenov. V zadnjih letih se aktivno raziskovalno ukvarja s preučevanjem učinkov glasbe na človekovo celostno blagostanje na eni strani, in s psihološko optimizacijo glasbenega nastopanja na drugi strani. Je glasbenica po duši,
um ji navdihuje psihologija, njeno srce pa utripa v prepletu obeh. |
