Predavanja bodo potekala vsako sredo in soboto od 3. do 31. januarja 2024 ob 19:00 prek spleta.
Program 4. Šole za starše
3. 1. 2024
|
6. 1. 2024
|
10. 1. 2024
|
13. 1. 2024
|
dr. Uroš Ocepek
Umetna inteligenca kot učiteljeva čarobna palica 17. 1. 2024
|
20. 1. 2024
|
24. 1. 2024
|
27. 1. 2024
|
31. 1. 2024
|
Oris programa
3. 1. 2024 ob 19:00
Hvala podpornikom tega predavanja: Zavarovalnica Triglav, OŠ AMS Vrhnika, OŠ Dutovlje, OŠ Brezovica.
|
dr. Sonja Pečjak
V predavanju bomo spoznali kratkoročne in dolgoročne psihološke posledice medvrstniškega nasilja, o katerih pišejo številne empirične študije ter razlike med tem, kdaj govorimo o konfliktih/sporih med otroci in kdaj o medvrstniškem nasilju. Predavateljica bo predstavila najpogostejše mite oz. napačna prepričanja o medvrstniškem nasilju pri otrocih in odraslih (starših in učiteljih), ki preprečujejo učinkovito spoprijemanje z nasiljem. Ko bomo bolje razumeli dinamiko delovanja medvrstniškega nasilja (kako žrtev nasilja postopno izgublja moč, da bi se izvlekla iz svoje vloge, in kako izvajalec nasilja postopno pridobiva nerealen občutek moči), bomo slišali tudi nekaj načinov, kako lahko starši pomagamo preprečevati in zaustavljati to nasilje.
Dobili bomo odgovore na vprašanja:
Dr. Sonja Pečjak je redna profesorica pedagoške psihologije na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot predavateljica in raziskovalka se ukvarja z raznovrstnimi temami s področja pedagoške psihologije – s preučevanjem psihologije branja in pismenosti, s procesi samoregulacijskega učenja, karierne orientacije, šolskega psihološkega svetovanja, pa tudi medvrstniškega nasilja. V okviru obveznih in izbirnih predmetov predava o problematiki medvrstniškega nasilja. Je avtorica številnih znanstvenih člankov s področja medvrstniškega nasilja in soavtorica knjige »Medvrstniško nasilje v šoli«.
|
Avtor fotografije: Primož Peruš
6. 1. 2024 ob 19:00
Hvala podpornikom tega predavanja: Zavarovalnica Triglav, OŠ Dutovlje, OŠ Brezovica.
|
Gaber Marolt
Na predavanju boste spoznali več različnih tehnik, ki vam bodo pomagale, da:
Dobili bomo odgovore na vprašanja:
Gaber Marolt je NLP Master trainer in izkušen predavatelj tudi s področja vzgoje in učenja. Je avtor istoimenske knjige: Vzgoja in učenje z manj stresa in serije webinarjev, ki si jih je ogledalo več kot 7000 ljudi. Knjiga je polna praktičnih nasvetov za starše in je bila odlično sprejeta.
Je ustanovitelj NLP centra, enega vodilnih ponudnikov osebnih in poslovnih NLP izobraževanj, Coaching akademije in portala Vzgoja in učenje. Predava tudi v tujini. |
10. 1. 2024 ob 19:00
Hvala podporniku tega predavanja: Triglav.
|
dr. Katarina Beguš
Ko opazujemo najmlajše med nami – dojenčke, ki še ne znajo hoditi, ne govoriti – se nam zlahka zdi, da so nebogljeni in popolnoma prepuščeni odraslim, ki zanje skrbimo in jih učimo, kar se nam zdi pomembno in ustrezno. Ampak, kot se pogosto zgodi, videz vara. Z moderno tehnologijo in sistematičnimi raziskavami je znanost na področju učenja dojenčkov v zadnjih letih razkrila, da so otroci še pred enim letom starosti pravzaprav zelo aktivni in vedoželjni učenci.
V tem predavanju bo dr. Katarina Beguš predstavila svoje raziskovalno delo na področju razvoja vedoželjnosti pri dojenčkih – kako nam dojenčki zastavljajo vprašanja brez besed, kaj nam njihovi možgani povedo o tem, kaj jih zanima, in kako se učijo, in kako drugi ljudje lahko vplivajo na razvoj dojenčkove vedoželjnosti. Dobili bomo odgovore na vprašanja:
Dr. Katarina Beguš je diplomirala iz psihologije na Filozofski Fakulteti Univerze v Ljubljani. Še pred zaključkom dodiplomskega študija jo je pot zanesla v London, kjer je pridobila prve izkušnje v raziskovalnem svetu kot praktikantka v centru za raziskave možganskega in kognitivnega razvoja na Birkbeck College, University of London. Delo jo je navdušilo, zato je ostala v Londonu, nadaljevala študij, in pridobila magisterij iz kognitivne nevroznanosti na univerzi UCL in doktorat iz razvojne kognitivne in nevroznanosti na Birkbeck College. Raziskovalno delo, s poudarkom na učenju in vedoželjnosti dojenčkov, jo je po zaključku doktorata sprva vodilo v Budimpešto, kjer je nadaljevala svoje delo na Central European University, nato čez lužo v ZDA, kjer je delala kot post-doktorska raziskovalka na Rutgers University in Harvard University. Nazadnje se je nastanila v Kopenhagnu, na Danskem, kjer je zaposlena kot predavateljica in kjer nadaljuje svoje raziskave. Svoj navdih pogosto najde pri svojih nečakih, s katerimi redno in rada obiskuje svojo družino v Sloveniji.
|
13. 1. 2024 ob 19:00
Hvala podpornikom tega predavanja: Triglav, Loterija Slovenije, Univerza Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana, OŠ Brezovica.
|
doc. dr. Andreja Poljanec
Temeljna potreba človeka je druženje, sodelovanje in razvoj v živih (in ne spletnih) odnosih. Pri mladostnikih je ta potreba celo razvojna. Mladostnik v sebi nosi temeljni strah, da ne bo vključen in sprejet. Ta skrb je sicer za mladostnika naravna in zdrava, vendar se jo s pospešenim razvojem tehnologije pogosto zlorablja. Spletna okolja namreč to mladostniško naravnanost izkoriščajo, mladostniki pa tudi niso dovolj zreli, da bi se znali pred pastmi sami dovolj dobro zavarovati. Vse to je krivično za zdrav razvoj mladostnikov, prav tako pa zahtevno tudi za odrasle, ki z njimi živijo in se z njimi ukvarjajo v različnih vlogah.
Kako torej razvijati in ohranjati žive odnose z mladostnikom in tehnologijo uporabljati po zdravi pameti? Dobili bomo odgovore na vprašanja:
Doc. dr. Andreja Poljanec je psihologinja, zakonska in družinska terapevtka ter supervizorka. S sodelavci je ustanovila zasebni zavod, Študijsko-raziskovalni center za družino, kjer je vrsto let razvijala in vodila programe za psihosocialno pomoč otrokom in njihovim družinam pod finančnim okriljem MDDSZ, Evropskih socialnih skladov, Ministrstva za izobraževanje idr.
Od leta 2018 je vodja oddelka za psihologijo na ljubljanski podružnici Univerze Sigmunda Freuda Dunaj, kjer tudi predava, prav tako na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Je avtorica knjig Rahločutnost do otrok, Rahločutno starševstvo, Med dvema ognjema. Veliko piše in je družbeno aktivna. V odnosih, kjer je prisoten čustveni stik in se razvija empatija, je življenje fizično in psihično bolj zadovoljujoče in zdravo. |
Avtor fotografije: Matjaž Kirn
17. 1. 2024 ob 19:00
Hvala podpornikom tega predavanja: Triglav, OŠ Dutovlje, OŠ Brezovica.
|
dr. Uroš Ocepek
Besedna zveza "Umetna inteligenca" (UI) nas spremlja na vsakem koraku. Prepogosto se uporablja za vzdrževanje strahospoštovanja do tehnologije, do prihodnosti – v resnici pa s smotrno uporabo lahko obogatimo tako naš vsakdan kakor tudi učni proces. Dr. Uroš Ocepek vpeljuje UI v učni proces vse od leta 2013, in sicer v treh oblikah: uporaba UI za podporo izobraževanja; poučevanje vsebin UI v okviru predmeta (že 6. šolsko leto); in dijaški projekti s področja UI. Dr. Ocepek se trudi, da dijaki zrastejo v odrasle osebe, opremljene z znanjem prednikov, poznavanjem in obvladanjem poklicnih kompetenc današnjega časa ter nenehno željo po odkrivanju nekaj novega, drugačnega – tudi inovativnega s večjim poudarkom na etiki. François Rabelais namreč pravi: »Znanje brez vesti je uničujoče za dušo.«
Dobili bomo odgovore na vprašanja:
Dr. Uroš Ocepek je Učitelj leta 2022 in je učitelj strokovnih modulov s področja računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje. Doktoriral je s področja računalništva in informatike. Je član skupine RINOS2, strokovne delovne skupine MVI za vključitev temeljnih vsebin računalništva in informatike v slovensko šolstvo. Dr. Ocepek je tudi inovator, saj je do sedaj prejel 13 priznanj za 12 inovacij – priznanja podeljuje Zasavska gospodarska zbornica, prav tako pa je prejel posebno priznanje Slovenske gospodarske zbornice. Pri dijakih spodbuja inovativnost in sodelovalno delo. Oktobra 2022 je prejel tudi najvišjo nagrado na področju šolstva, in sicer Državno nagrado RS za izjemne dosežke na področju srednjega šolstva. Konec maja 2023 je prejel posebno priznanje župana Občine Trbovlje. Letos jeseni bo dr. Ocepek predstavljal Slovenijo na svetovnem izboru Global Teacher Prize 2023.
|
20. 1. 2024 ob 19:00
Hvala podpornikom tega predavanja: Triglav, OŠ Brezovica.
|
Ivana Gradišnik
Je to, kar počnemo, ko mislimo ali verjamemo, da »vzgajamo«, res tudi »vzgojno«? In ali je to, kar pojmujemo kot »vzgojno«, res tudi za otroke koristno in dobro?
Menim, da je večina tega, kar odrasli počnemo v imenu »vzgoje« in »vzgojnosti«, v resnici nepotrebno, neproduktivno ali/in v resnici celo škodljivo. Kajti bolj kot resničnim eksistencialnim potrebam otrok služi potrebi odraslih, da bi se počutili čim bolj koristne in vredne, ne glede na to, ali je to res, obenem pa čim bolj ognili frustraciji in bolečini. Vendar to preprosto ni mogoče, niti ni zdravo, zato se načeloma ne obnese – ali pa se vsaj ne obnese dobro. Kaj naj torej starši počnemo in kako naj ravnamo oziroma živimo s temi svojimi otroki, da ima to dejansko smisel in je v dolgoročno dobrobit vseh vpletenih v družinski sistem, tako velikih kot malih, s kakovostjo naših odnosov vred? Dobili bomo odgovore na vprašanja:
Ivana Gradišnik, univ. dipl. nov., ustanoviteljica, direktorica in vodja programov Inštituta za sodobno družino Manami in Familylab Slovenija, sicer pa ženska s precej energije, hitrih misli in včasih prehitrega jezika. Po duši aktivistka in idealistka se od l. 2008 v vsebinskem smislu ukvarja predvsem z zasnovo in vodenjem projektov, vodenjem starševskih skupin, mladinskih delavnic, pripravo in vodenjem seminarjev in delavnic za zaposlene v podjetjih, izvedbo in asistiranjem v izobraževalnih programih za pedagoške kolektive ter individualnim svetovanjem staršem in družinam. Stara je rosnih 50 let, živi pa z možem Jernejem in dvema hčerkama, Najo (21) in Našo (17), ter psom. Tako kot v poklicnem tudi v prostem času rada teče na dolge proge.
|
24. 1. 2024 ob 19:00
Hvala podpornikom tega predavanja: Triglav, OŠ Dutovlje.
|
dr. Tamara Trobentar in dr. Alja Adam
Ustvarjalnost pogosto povezujemo z umetniškim poklicem, v resnici pa smo ustvarjalni vsi ljudje, ne glede na naše osebne okoliščine. Ustvarjalnost je pot do zdravja, tako v fizičnem kot tudi duhovnem smislu, omogoča nam globok stik z lastnimi potenciali in odpira vrata v širši prostor bivanja. Pomeni vstopati v prostor različnosti (različnih pogledov) s polno prisotnostjo. Ustvarjati pomeni odpreti se radovednosti in prevpraševanju/preobračanju obstoječih zakonitosti sveta. Ustvarjati s tem pomeni dihati v neposrednem stiku s procesom življenja.
Problematika šolskega sistema je, da ni prostora za kreativnost. Do konca osnovne šole se kreativnost pri otrocih zmanjša na 5%. Kako vzpostaviti te prostore, kjer bodo otroci lahko dihali – čutili svoja telesa, se lahko povezovali z drugimi in razvijali svojo kreativnost. Dobili bomo odgovore na vprašanja:
Dr. Tamara Trobentar je doktorica psihologije, mednarodno certificirana integrativna psihoterapevtka, specializirana za globinsko psihoterapijo travme, Brainspotting terapevtka, supervizorka in učiteljica v procesu. V okviru Inštituta Satori opravlja psihoterapevtsko delo s posamezniki in skupinami, ki se soočajo s težavami, ki so posledica nepredelanih travmatskih dogodkov, tesnobo, paničnimi napadi, izgorelostjo, depresijo, slabo samopodobo, stiskami, ki se izražajo v medosebnih odnosih, raznimi izgubami ipd. V sodelovanju z različnimi strokovnjaki v navezavi s kreativnostjo razvija Program za celostni razvoj otrok v osnovni šoli, model Integrativne kreativnosti, Program za magično kreativnost in Program za celostno obravnavo spoprijemanja s stresom. Je predsednica Strokovnega sveta Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, kjer je aktivna na področju (strokovnega) razvoja psihoterapije v Sloveniji, vzpostavljanja standardov in delovanja na področju vzpostavitve zakona o psihoterapiji.
Dr. Alja Adam je pesnica, specializantka geštalt psihoterapije in predavateljica. Na Filozofski fakulteti je diplomirala iz primerjalne književnosti in sociologije kulture, leta 2007 je na isti fakulteti doktorirala s področja študija spolov in feministične literarne teorije. Izdala je pet pesniških zbirk, njene pesmi so prevedene v petnajst tujih jezikov. Od leta 2014 izvaja izkustvene delavnice kreativnega pisanja, delavnice čuječnosti in kreativne programe za otroke. V okviru inštituta Satori izvaja psihoterapijo in tečaje terapevtske joge. Živi in ustvarja v Medvodah in v ekološki skupnosti Sončni grič, Hrvoji. |
Avtor fotografije: Maja Kosi
27. 1. 2024 ob 19:00
Hvala podpornikom tega predavanja: Triglav, Loterija Slovenije.
|
Domen Kralj
Na predavanju bomo spoznali spletno svetovanje kot vir opore v stiski. Izvedeli bomo podatke o stiskah otrok in mladostnikov v Sloveniji (preko spletišča www.tosemjaz.net ter tudi podatkov z zdravstva).
Predavatelj bo predstavil koncept snežne kepe in razložil, kako pride do razvoja stisk, nato pa se bo posvetil virom pomoči za otroke in mladostnike ter odrasle, in pokazal na povezanost med mislimi, čustvi in vedenjem (VKT model) kot pomemben del zmanjševanja čustvene napetosti. Dobili bomo odgovore na vprašanja:
Domen Kralj je psiholog, zaposlen na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, območni enoti Celje. Kot nacionalni promotor zdravja se posveča predvsem delu na področju duševnega zdravja in koordinaciji nacionalnega programa za duševno zdravje v regiji. Od leta 2017 je aktivno vključen v preventivni program za otroke in mladostnike To sem jaz, kjer skrbi za pripravo vsebin, promocijo programa strokovni in širši javnosti ter je del uredništva spletne svetovalnice. Je tudi sourednik novega priročnika za otroke in mladostnike: Kaj lahko naredim, da mi bo lažje? (2022).
|
Avtor fotografije: Liza Šteblaj oz. osebni arhiv
31. 1. 2024 ob 19:00
Hvala podpornikom tega predavanja: Triglav, OŠ Dutovlje.
|
Eda Šteblaj
Med nami ni skoraj nikogar več, ki ne bi občutil posledic hitro razvijajočega se sveta in s tem hitrih sprememb na vseh nivojih. Hitro moramo sprejemati odločitve, se hitro prilagajati, včasih sprejemati tudi nevšečno in iz tega potegniti najboljše. Zgodi se, da nas situacije presegajo in počutimo se nemočne, celo izgubljene, prestrašene, obupane.
Ne moremo vedeti, kako bo, ko bodo naši najstniki, kaj šele naši mali otroci, odrasle osebnosti. Zagotovo pa je, da bo drugače, kot je danes. Vsi si želimo, da bi v njihovem odraslem življenju znali in zmogli živeti zadovoljno in izpolnjeno življenje ter svetu in družbi prispevati dobro. Spoznali bomo pedagoški pristop dr. Marie Montessori in njeno vizijo, kako vzgajati človeka miru in s tem izpolniti najtežje in najbolj odgovorno poslanstvo - biti starš. »Otroci so upanje in obljuba za človeštvo.« (M. Montessori) Dobili bomo odgovore na vprašanja:
Eda Šteblaj
Pred 20 leti, ko so bili najini 4 otroci še majhni, sem se srečala s pedagogiko montessori, ki me je tako prevzela, da jo od takrat raziskujem in živim z vsem srcem in dušo. Bili smo prva generacija slovenskih pedagogov montessori in skupaj s kolegi smo pedagogiko montessori z navdušenjem vnašali v slovenski prostor. Bila sem ena od štirih ravnateljic prvih vrtcev montessori in tako tudi soustanoviteljica Združenja Montessori Slovenije, kjer sem še sedaj članica strokovne skupine. Kasneje sem ustanovila zasebni Vzgojno-izobraževalni zavod Montessori, pod katerim delujeta tudi dve enoti zasebnega vrtca montessori, Gorenjska in Vrhniška hiša otrok, ter kot edina terapevtka Montessori v samostojni praksi v Sloveniji že 15 let svetujem in pomagam staršem in družinam pri vzgoji in razvoju otrok, predvsem ko se znajdejo pred starševskim izzivom, tako v običajnih situacijah kot tudi otrokom z razvojnimi zaostanki, učnimi težavami, vedenjskimi odkloni, genetskimi posebnostmi itd. Mentoriram mnoge bodoče pedagoge montessori ali jim pomagam pri začetnih izzivih, ko ustanavljajo svoj vrtec. Že 10 poletij organiziram in vodim poletne montessori tabore za osnovnošolce, s katerimi želim ponuditi izkušnjo tega celostnega naravnega pristopa tudi otrokom, ki te izkušnje učenja še nimajo. Predvsem mi je pomembno vključevanje otrok ranljivejših skupin (sprva v sodelovanju z ZPM Ljubljana-Moste Polje). Zadnjih pet let pa skupaj z najstarejšim sinom poleg taborov za osnovnošolce, v slovenski prostor vpeljujeva mednarodno priznan pristop montessori prilagojen najstnikom, imenovan 'Erdkinder', ki deluje na način Study and work (učenje ob resničnih izkušnjah). Poleg 4 sedaj odraslih otrok imam 2 vnuka, tako da še lažje sproščeno in svobodno predajam svoje lastne občutke, izkušnje, izzive in poglobljeno razumevanje in znanje montessori pristopa in filozofije staršem in pedagogom. Zelo pomembno se mi zdi navduševati mlade za to delo. |