Vsako soboto ob 18:00 od 13. februarja do 13. marca.
Etape 3. primorskega maratona pozitivne psihologije
13. 2. 2021
|
20. 2. 2021
|
27. 2. 2021
|
6. 3. 2021
|
13. 3. 2021
|
Spletno, brezplačno, kakovostno
Predavanja si brezplačno oglejte na
kanalih Pozitivna psihologija za boljše življenje.
Oris programa
13. 2. 2021 ob 18:00
|
Ksenija Benedetti in Boris Cavazza
Z leti dobivamo vse več izkušenj, kako sobivati in v prijetnem sožitju graditi odnos. Kar pa samo po sebi žal še ni garancija, da bo dobro teklo. Na prvem mestu je odnos s partnerjem. Nič ni samoumevno, vsak odnos je treba graditi in si zanj vsakodnevno prizadevati. Kako ohranjata "živost" v letih skupnega življenja? Kako in kakšne pozornosti si izkazujeta, ki ju ohranjajo v ljubečem okolju? Kaj je v partnerski "navezi" pomembno za zadovoljno (tudi hvaležno) držo? Kako ohranjata lepoto v očeh drug drugega in kako skrbita za iskreno potrebo po medsebojni bližini? Vpogled v svojo zasebnost sta nam dovolila žena in mož, Ksenija Benedetti in Boris Cavazza.
Vprašanja, na katera bosta odgovorila:
Ksenija Benedetti, predavateljica in svetovalka za poslovno komuniciranje in protokol ter nekdanja vodja Protokola Republike Slovenije, ima ogromno izkušenj z vodenjem kulturnih dejavnosti in protokola. Boris Cavazza je eden najvidnejših gledaliških in filmskih igralcev generacije, ki se je uveljavila v sedemdesetih letih 20. stoletja. Tako Ksenijo kot tudi Borisa so tekom življenja oblikovale predhodne partnerske zveze, pred nekaj leti pa se je začela njuna skupna pot. Kot poročen par svoje bogate življenjske izkušnje delita z ljudmi na sproščen, zrel način. Drug drugemu dopuščata svobodo, hkrati pa živita celostno skupno življenje.
|
20. 2. 2021 ob 18:00
|
Marjeta Petek Ahačič in dr. Kozma Ahačič
Čeprav je zaupanje ključna sestavina za zdravo osebnostno rast in uspeh tako v šoli kot v življenju, se zdi, da kot starši v želji, da bi za svojega otroka naredili najboljše, raje dajemo prednost strahu in pretiranemu nadzoru. To se vse močneje odraža tudi v odnosih med starši, otroki oziroma mladostniki in učitelji. Pretirana zaskrbljenost staršev in varovanje mladostnikov pred kakršnimi koli negativnimi izkušnjami vodi v pretirano občutljivost otrok, s tem pa tudi v nesposobnost sprejemanja osnovnih odgovornosti ter reševanja problemov, krepitev zgolj lastnega ega in zamegljen pogled nase, na družbo ter na odnose z drugimi.
Vprašanja, na katera bosta odgovorila:
Marjeta Petek Ahačič in dr. Kozma Ahačič sta mož in žena, starša, po srcu pa tudi humanista. Marjeta je profesorica francoskega in ruskega jezika ter coachinja. Poučuje na Gimnaziji Škofja Loka. Je organizatorica vseslovenske prireditve Rusijada, za katero je prejela Evropsko jezikovno priznanje.
Kozma je znanstvenik, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, prav tako pedagog, kolumnist, avtor pravkar izšle knjige Kozmologija, pesnik, scenarist in urednik slovarskega portala Fran. |
27. 2. 2021 ob 18:00
|
Bernarda in Branko Gradišnik
Najina tema – tema, ki jo z veliko širšim zamahom obravnava tudi najina knjiga Iskanje srečnega razmerja – se tukaj omejuje zgolj na to, kako naj si iskalec ali iskalka srečnega razmerja zagotovi čim boljše možnosti za dosego takšnega razmerja. Pri tem meniva, da je odločilni korak že sama izbira partnerske osebe. V prid zagotovitvi čim boljše izbire – tako da bo izbrana oseba zmožna razmerje potem tudi pomagati vzdrževati, da ne bo le srečno, ampak tudi trajno – je v predavanju predstavljenih nekaj metod, ki olajšujejo pot k samospoznavi in samosprejetju, pa tudi prepoznavo iskanega in zaželenega tipa kompatibilnosti pri partnerski osebi. Nekateri koncepti so za laike verjetno novost, zato jih bo Branko skušal razgrniti v čimbolj umljivem jeziku, saj predavanje ni namenjeno stroki, ampak sleherniku/slehernici, ki si išče medosebno srečo. Predavanje ponuja poslušalcem devet testov, ki naj jim pomagajo določiti talent – njihov in partnerjev – za srečnost in za sproščeno razmerje.
Vprašanja, na katera bosta odgovorila:
Bernarda Gradišnik je aktivna diplomatka, ki je kot ambasadorka RS službovala na Portugalskem in Slovaškem. Branko Gradišnik se je razcvetel razmeroma pozno. Sam deli svoje življenje na čas do 30. leta, ko je bil nevrotik, blefer in alkoholik, se pravi, tipičen slovenski kulturnik; na čas od 30. do 40. leta, ko se je postopoma odrekal odvisnosti od alkohola in nikotina in zunanje validacije, pa še drugih obramb negotoveža, recimo laganja, samoslepljenja, izmišljanja v literaturi; od 40. leta pa vse do zdaj pa je v eksistencialni šoli pri Bernardi, kjer se je znebil še rezidijev nevrotičnosti (recimo straha pred smrtjo, ničem, nesmislom in kužki) in si pridobil nekaj dobrih navad v zvezi z vzdrževanjem in ohranjanjem duha, telesa, zdravja in življenjske radosti. Lani so Branku poleg njune skupne knjige, ki jo je priporočljivo brati skupaj z Iskanjem izgubljenega zdravja, izšle še tri knjige: skeptični dnevnik/esejnik Kronika koker koronika, potopis iz Amerike Mi mlajši logarji in kot soavtorski projekt Še Kaj? Kje? Kdaj? Kako? S čim? Zakaj? Kdo?, Kriminalistovi spomini. Že prej je Branko objavil mdr. tudi 4 zbirke svojih dopisovanj z »ljudmi s težavami z žitjem in bitjem«, prevedel okrog 40 knjig s področja psihologije, za prevod Psihoanalitične diagnostike Nancy McWilliams pa prejel »Jermanovo nagrado«.
Več o paru najdete v Brankovih izpovednih delih. |
6. 3. 2021 ob 18:00
|
Leonida in dr. Albert Mrgole
Nekaj novega. Naslov boste izbrali vi, dragi udeleženci in udeleženke. Pred pričetkom predavanja vas bomo pozvali, da napišete svoje predloge naslovov predavanja o partnerstvu. Med prejetimi predlogi bomo na licu mesta izžrebali naslov. Naša izkušena in iskriva predavatelja se tako ne bosta mogla pripraviti vnaprej. Predavanje bo edinstveno, saj bo nastalo s pomočjo predlogov in idej iz občinstva.
Vprašanja, na katera bosta odgovorila:
Dr. Albert Mrgole in Leonida Mrgole sta stara partnerja, sicer starša štirih odraslih otrok, ki vztrajata skupaj od leta 1985 klub velikanskim osebnostnim razlikam. Ljudje radi prisluhnejo njunim javnim nastopom, ker pravijo, da sta tako zelo iskrena in neposredno življenjska in se zlahka tudi sami prepoznajo v njunih zgodbah. O svojih preteklih in aktualnih težkih izkušnjah zmoreta pripovedovati tudi s pomočjo humorja. Res pa je, da so to zgodbe dobrega upanja. Sicer pa neomajno verjameta, da ima vsak v sebi vso moč za spremembe sveta v smeri večje povezanosti, empatije, miru in strpnosti. Njuno uspešnico Izštekani najstniki in starši, ki štekajo, so starši proglasili za obvezen vzgojni priročnik.
|
13. 3. 2021 ob 18:00
To predavanje sta podprla:
|
Matjaž Figelj
Na začetku 19. stoletja smo živeli pribl. 60 let, danes živimo pribl. 80 do 90 let. Morda nas je daljša življenjska doba tako navdušila, da se toliko težje sprijaznimo z minljivostjo. In pri skrbi za starostnike včasih zlahka pozabimo, da je vsak posameznik strokovnjak svojega življenja. Ko se življenje izteka, imamo na voljo dve možnosti. Bodisi se odločimo za podaljševanje življenja bodisi za zagotavljanje udobja starostnikom. Žal se ti dve možnosti včasih izključujeta. Pogledali si bomo posledice različnih odločitev v zvezi s skrbjo za starostnike.
Vprašanja, na katera bo odgovoril:
Zdravnik in kolumnist Matjaž Figelj je vodja paliativne oskrbe v splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica. Na svojem delovnem mestu se vsakodnevno srečuje s tanko mejo med življenjem in smrtjo, saj njegovi pacienti v paliativni oskrbi zaključujejo življenje. V svojih nastopih rad odpira moralno etična vprašanja in s tem občinstvo spodbudi h globljemu razmisleku o – na prvi pogled – enostavnih vprašanjih.
|
POMAGAJTE ŠIRITI POZITIVO!
Vsa predavanja so za udeležence brezplačna, saj so jih prijazno podprli naši družbeno odgovorni podporniki. Vabljeni, da v zahvalo za brezplačna predavanja tudi vi podprete dobrodelni organizaciji Palčica pomagalčica in Fundacijo Vrabček upanja.