Predavanja bodo potekala vsako soboto od 3. januarja do 28. februarja 2026 ob 19:00 prek spleta.
Program 6. Šole za starše
3. 1. 2026
19:00 - 20:30 |
10. 1. 2026
19:00 - 20:30 |
Minea Rutar
Kdo se boji neuspeha? O perfekcionizmu, pridnosti in občutkih (manj)vrednosti med mladimi 17. 1. 2026
19:00 - 20:30 |
24. 1. 2026
19:00 - 20:30 |
|
|
|
|
|
Saša Krajnc
Sr(e)čno starševstvo: Kako lahko skozi boljše razumevanje sebe namesto pridnih vzgajamo bolj pristne in uspešne otroke |
|
31. 1. 2026
19:00 - 20:30 |
7. 2. 2026
19:00 - 20:30 |
21. 2. 2026
19:00 - 20:30 |
28. 2. 2026
19:00 - 20:30 |
*Vsa predavanja so tolmačena v slovenski znakovni jezik.
|
|
|
|
|
|
Oris programa
3. 1. 2026 ob 19:00 prek spleta
Jasmina Mazej je profesorica slovenščine in sociologije in že 30 let dela v šolstvu. Kot mama dvema polnoletnima sinovoma dobro ve, da je vzgoja zelo pomembna in zahtevna, zato sem je odločila, da poveže teorijo in prakso ter svoje znanje in izkušnje posreduje naprej tudi drugim. Pridobila je štiri NLP certifikate in se izobraževala na področju kreativnega razmišljanja (de Bonov CoRT). Na OŠ Frana Albrehta Kamnik poučujem slovenščino, vodim tri krožke, izvajam pa tudi delavnice in osebne coachinge za otroke, starše in učitelje.
|
Jasmina Mazej
Predavanje staršem ponuja poglobljen vpogled v obdobje pubertete, ki je velik izziv za družine. Osredotoča se na prepoznavanje in ozaveščanje lastnih podzavestnih vzorcev, ki vplivajo na vzgojo in se prenašajo iz generacije v generacijo. Starši se naučijo, kako so oni prvi in najpomembnejši zgled, ter spoznajo ključne dejavnike, ki vplivajo na otrokov psiho-fizični razvoj. Predavanje ponuja praktične nasvete za izboljšanje komunikacije, spodbujanje otrokove pozitivne samopodobe, načrtovanje učenja ter obravnava vpliv vrstnikov in pomembnost postavljanja meja. S tem znanjem starši sprejmejo starševstvo kot izziv in priložnost za učenje, kar vodi k boljšim medsebojnim odnosom in zdravemu razvoju mladostnika.
Dobili bomo odgovore na vprašanja:
|
10. 1. 2026 ob 19:00 prek spleta
Doc. dr. Uroš Perko je psihoterapevt in raziskovalec s poudarkom na duševnem zdravju mladih in športnikov. Svojo športno pot je začel kot vrhunski plezalec, danes pa deluje na presečišču psihoterapije, športa in socialne pedagogike. Je avtor knjige Duševne motnje v športu ter številnih strokovnih in znanstvenih prispevkov. V okviru Zavoda Mitikas nudi psihoterapevtsko pomoč posameznikom po geštalt in socialno-andragoški metodi. Poleg pedagoškega dela na Novi univerzi pripravlja tudi drugi doktorat na temo učinkovitosti socialno-andragoškega pristopa.Doc. dr. Uroš Perko je psihoterapevt in raziskovalec s poudarkom na duševnem zdravju mladih in športnikov. Svojo športno pot je začel kot vrhunski plezalec, danes pa deluje na presečišču psihoterapije, športa in socialne pedagogike. Je avtor knjige Duševne motnje v športu ter številnih strokovnih in znanstvenih prispevkov. V okviru Zavoda Mitikas nudi psihoterapevtsko pomoč posameznikom po geštalt in socialno-andragoški metodi. Poleg pedagoškega dela na Novi univerzi pripravlja tudi drugi doktorat na temo učinkovitosti socialno-andragoškega pristopa.
|
dr. Uroš Perko
Digitalna doba otrokom in mladostnikom ponuja številne priložnosti, hkrati pa prinaša tudi nove in kompleksne pasti. Med najresnejšimi izzivi so medvrstniško nasilje na spletu, nevarni spletni izzivi in prekomerna izpostavljenost družbenim omrežjem. Digitalizacija vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti ter postavlja starše pred dilemo med kontrolo in svobodo. Pomembno je razumeti, kako starševska pričakovanja, digitalne navade in sodobni pritiski vplivajo na duševno zdravje mladih. Predavanje bo ponudilo konkretne usmeritve za vzgojo in podporo otrokom v času, ko so meje med realnim in virtualnim svetom vse bolj zabrisane.
Dobili bomo odgovore na vprašanja:
|
17. 1. 2026 ob 19:00 prek spleta
Minea Rutar je doktorska študentka in asistentka na Oddelku za psihologijo in Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Raziskovalno se ukvarja s proučevanjem psihosocialnih in družbenih dejavnikov meddržavnih razlik in časovnih trendov duševnih motenj in subjektivnega blagostanja mladih. Je soavtorica knjige (Ne) dovolj dobra: pogovori o trudu, uspehu in drugih mitih o sreči, v kateri piše o občutkih manjvrednosti ter škodljivih posledicah perfekcionizma in nezdravega prizadevanja za uspeh.
|
Minea Rutar
Pridnost, ambicioznost, trud, trdo delo in disciplina so običajno lastnosti, ki jih povezujemo z visoko šolsko in delovno uspešnostjo, dobro samopodobo in zadovoljstvom z življenjem. Vendar pa raziskovalci in strokovnjaki na področju duševnega zdravja vse pogosteje opozarjajo na pasti pretirane izraženostih teh lastnosti. Perfekcionizem, ki se ga lahko hitro spregleda kot zgolj zaželeno obliko pridnosti, se povezuje z vrsto negativnih psiholoških izidov, od čustvenih težav do motenj hranjenja in celo samomorilnosti. V ozadju nenehne storilnosti in izjemne uspešnost, ki sta družbeno sicer zelo visoko vrednoteni, so pogosto spregledane psihične stiske, občutki manjvrednosti in kroničnega sramu. Nekateri otroci se zelo zgodaj naučijo, da so ljubljeni, vredni, zaželeni in videni samo, če oziroma dokler uspejo dosegati cilje, ki jih visoko vrednoti njihova okolica. Ključno je, da znamo takšne vzorce prepoznati pri sebi in otrokom pomagamo razvijati in krepiti zdrav odnos do sebe, ki je ključen za izpolnjujoče in zadovoljno življenje.
Dobili bomo odgovore na vprašanja:
|
24. 1. 2026 ob 19:00 prek spleta
Ana Jerman Farazin je klinična psihologinja, zaposlena v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov ZD Maribor, kjer vse svoje poklicno življenje dela z otroci in mladostniki ter njihovimi starši. Občasno gostuje kot predavateljica v okviru Univerze v Mariboru in Zveze prijateljev mladine, je sodna izvedenka s področja klinične psihologije, trenutno pa najbolj osredotočena na vsebine Sistemske družinske terapije. Sicer je tudi mama dveh otrok, strastna bralka in kot sama reče “profesionalna in hobi zbirateljica zgodb”.
|
Ana Jerman Farazin
Starši pogosto opisujejo, da je otrokovo obdobje mladostništva eno zahtevnejših v življenju družine. Je obdobje mnogih izzivov in številnih sprememb. Poleg telesnih se mladostniki soočajo s spremembami v odnosih, z iskanjem in vzpostavljanjem lastne identitete, s vprašanji prihodnosti. V tem obdobju mladostniki odkrivajo svoje cilje, vrednote, gradija svoja stališča in vrednote. Razvija se odnos do sebe, samopodobo in samospoštovanje, hkrati pa se mladostniki postopno osamosvajajo od staršev, kar lahko celi družini prinaša različne izzive.
Dobili bomo odgovore na vprašanja:
|
31. 1. 2026 ob 19:00 prek spleta
Jernej Picelj je ustanovitelj platforme ZaLife, mentor, predavatelj in oče, ki že leta ustvarja prostor za preboje mladih. Z več kot 100 mentorstvi 1-na-1 in s štirimi bootcampi voditeljstva za mlade moške ter delavnicami po osnovnih in srednjih šolah je podprl že več kot 21.000 najstnikov in 1.500 odraslih po vsej Sloveniji in nekaj tudi v tujini. Njegovo delo temelji na iskrenih pogovorih, praktičnih izkušnjah in življenjskih orodjih, ki delujejo tudi v najzahtevnejših situacijah. Verjame, da mladih ni potrebno “popravljati”, ampak razumeti – in da vsak človek nosi v sebi nekaj izjemnega. Njegovo poslanstvo je omogočiti mladim, da postanejo samozavestni, odgovorni in povezani s sabo ter tako zaživijo svoj uspešen lajf.
|
Jernej Picelj
Veliko mladih izgublja motivacijo in smer – ne zato, ker bi bili leni, ampak ker ne poznajo samih sebe. Ko mlad človek odkrije, kaj mu je pomembno, kaj zmore in kaj si želi, se mu začne sestavljati notranji kompas. V mentorstvih in na Bootcampih ZaLife pomagamo mladim odkriti identiteto, vrednote in vizijo – in rezultati so izjemni. V predavanju bom predstavil, kako prepoznati ključna vprašanja, ki odklenejo osebni preboj. Odkrivanje sebe ni cilj, ampak začetek – takrat se odpre pot, po kateri mlad človek zmore hoditi z odločnostjo in zanosom.
Dobili bomo odgovore na vprašanja:
|
7. 2. 2026 ob 19:00 prek spleta
Dr. Saša Krajnc
Doktorica sociologije. Psihoterapevtka. Coachinja. Predavateljica. Avtorica knjige. Umetnica. V svojem najglobljem bistvu pa je zanesena ustvarjalka lepote. Navdušena raziskovalka življenja. In predana ambasadorka negovanja ljubezni do sebe. |
Saša Krajnc
Skupni cilj večine staršev je vzgojiti otroke tako, da bodo neodvisni, odgovorni in uspešni, da bodo živeli v izpolnjujočih odnosih, da bodo prijazni in sočutni do ljudi ter da se bodo dobro počutili v svoji koži. Čeprav se nam staršem včasih zdi, da se zaradi napornih odnosov z otroki komaj prebijemo skozi dan, lahko prav te vsakdanje izkušnje uporabimo kot priložnosti, da otrokom pomagamo uresničiti njihove sposobnosti. In pri tem ni potrebno, da smo popolni. Na starševstvo boste skozi praktične napotke lahko pričeli gledati kot na priložnosti, da tudi sami osebnostno rastete, se učite in spreminjate. Še posebej, če ste si obljubili, da boste svojim otrokom prizanesli z izkušnjami, ki so vas v otroštvu bolele v odnosu z vašimi starši - a se vam kljub temu pogosto zdi, da rečete ali naredite prav to, kar vas je bolelo...
Dobili bomo odgovore na vprašanja:
|
21. 2. 2026 ob 19:00 prek spleta
Veronika Gosak je univerzitetna profesorica defektologije za motnje vedenja in osebnosti, relacijska zakonska in družinska terapevtka, z več kot petindvajsetletnimi izkušnjami na področju dela z otroki, mladostniki in njihovimi starši.
Svojo profesionalno kariero je začrtala v smeri osvetlitve spoznavanja otrokovega razvoja, njegovega vedenja in senzitivnega odzivanja na svet, v katerem živi, se vanj aktivno vključuje in sodeluje. Je strastna raziskovalka odnosov, strokovnjakinja za pomoč in svetovanje pri težavah v medosebnih odnosih in čustvenih stiskah, ki nam jih prinaša življenje. Pri profesionalnem delu jo vodijo strokovno znanje, osebne izkušnje in sočuten odnos do človeka. Je soustanoviteljica zasebnega zavoda ISC Šolska svetovalnica in ima lastno terapevtsko prakso, kjer pod stalnim strokovnim supervizorstvom, skupaj s klienti v terapevtskem procesu, raziskuje številne pasti življenja v razumevanju odnosov. |
Veronika Gosak
Gre za aktualno temo sodobnega časa, ki je izjemno večplastna in kompleksna. Odpira vprašanja o samopodobi današnjih otrok in najstnikov, o njihovi identiteti, družbenih pričakovanjih in digitalnem vplivu na mlade, kajti le ti oblikujejo svojo samopodobo na podlagi odzivov, ki jih dobijo iz okolice in jih »zrcali« svet okoli njih.
V procesu odraščanja in zorenja se sprašujejo: Kdo sem? Sem dovolj dober? Kaj drugi mislijo o meni? Njihova samopodoba se gradi skozi primerjave, odzive pomembnih odraslih in vrstnikov ter predvsem skozi občutek pripadnosti in sprejetosti. Dobili bomo odgovore na vprašanja:
|
28. 2. 2026 ob 19:00 prek spleta
Ajda Marič, dr. biotehnologije, zaradi širine področja biotehnologije v predavanja vključuje več vidikov hkrati (prehranski, mikrobiološki, tehnološki, vedenjski), kar udeležencem omogoča celosten pogled. Je strokovnjakinja za črevesni mikrobiom in avtorica otroške slikanice Misija Štrbunk: Ditka Ritka in Jakec Kakec, ki otrokom na igriv način približa osnove prebave in mikrobiote. Deluje tudi kot samostojna svetovalka z izkušnjami na presečišču znanosti, oblikovanja storitev in uporabniške izkušnje (CX/UX). Aktivno komunicira znanost na družbenih omrežjih kot @mikro_ajda, kjer preči znanstvena spoznanja v praktične nasvete za starše in odrasle. Verjame, da skrb za dolgoživost in zdravje začne pri razumevanju mikrobioma – že v otroštvu.
|
dr. Ajda Marič
Črevesni mikrobiom se začne oblikovati že ob rojstvu in v prvih letih življenja postavi temelje za imunski sistem. Na njegovo zrelost in raznolikost vplivajo način poroda, dojenje, uvajanje hrane, antibiotiki, okolje in kasnejši življenjski slog. V odraslosti mikrobiom ostaja plastičen: vlaknine, polifenoli, fermentirana hrana, gibanje, spanje in obvladovanje stresa dokazano podpirajo ugodne spremembe. Predavanje prevede znanstvena dognanja v praktične korake za starše in odrasle. Pokazali bomo, kako majhne dnevne navade dolgoročno prispevajo k odpornosti in potencialno daljši, kakovostnejši življenjski dobi.
Dobili bomo odgovore na vprašanja:
|
