Predavanja bodo potekala vsako soboto od 4. januarja do 1. februarja 2025 ob 19:00 prek spleta.
Program 5. Šole za starše
4. 1. 2025
19:00 - 20:30 |
11. 1. 2025
19:00 - 20:30 |
18. 1. 2025
19:00 - 20:30 |
25. 1. 2025
19:00 - 20:30 |
1. 2. 2025
19:00 - 20:30 |
*Vsa predavanja so tolmačena v slovenski znakovni jezik.
|
|
|
|
|
Oris programa
4. 1. 2025 ob 19:00 prek spleta
Tristan Rigler je leta 2003 diplomiral na Oddelku za psihologijo Univerze v Ljubljani, in se leta 2004 zaposlil na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana, kjer neprekinjeno opravlja delo kliničnega psihologa na Enoti za adolescentno psihiatrijo. Leta 2008 opravil specialistični izpit v okviru Univerze v Ljubljani, Medicinska fakulteta in pridobil naziv specialist klinične psihologije. Istega leta je pričel z delom sodnega izvedenca pod mentorstvom. Leta 2013 opravil preizkuse znanj za sodnega izvedenca in na Ministrstvu za pravosodje pridobil naziv stalnega sodnega izvedenca za klinično psihologijo. Od leta 2015 do 2021 je delal tudi na Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo znotraj Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, kjer je ambulantno obravnaval šoloobvezne otroke, mladostnike, odrasle in starostnike. Leta 2016 je na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, pridobil naziv doktor znanosti s področja biomedicine, nevroloških ved. Leta 2019 je postal član Razširjenega strokovnega kolegija na Ministrstvu za zdravje RS in z letom 2024 predsednik RSK. Od leta 2022 je Certificiran WHO mhGAP predavatelj in bil član posvetovalne skupine za gibanje SARS-CoC-2 pri NIJZ. Je avtor več znanstvenih publikacij in predavatelj strokovnjakom na področju zdravstva, šolstva in pravosodja.
|
Tristan Rigler
Predavanje se osredotoča na izzive pri delu s težavnimi otroki in obvladovanju stresa ter izgorelosti pri starših in strokovnjakih. Obravnava različne motnje vedenja in čustvovanja, kot so hiperkinetična motnja (ADHD), spektroavtistične motnje in depresivnost, ter njihove vzroke, vključno z genetskimi, socialnimi in družinskimi dejavniki. Predavanje izpostavlja pomen uravnoteženega starševstva in obvladovanja stresa z uporabo tehnik, kot so sprostitvene vaje, čuječnost in postavljanje meja. Poleg tega poudarja nujnost podpore, bodisi v družini bodisi s pomočjo strokovnjakov, ter rednega časa za regeneracijo. Zaključimo s sporočilom, da so skrb zase in prilagodljivost ključni za uspešno starševstvo.
Dobili bomo odgovore na vprašanja:
|
11. 1. 2025 ob 19:00 prek spleta
Dr. Lucija Hrovat je vodja psihoterapevtske ambulante SFU, kjer izvajajo psihoterapijo. Je zakonska in družinska terapevtka ter supervizorka v izobraževanju. Večinoma dela z mladostniki in mladimi odraslimi. Zanima jo področje navezanosti, razvijanje osebnosti in korekcija nefunkcionalnih vedenj, čutenj in razmišljanj.
|
dr. Lucija Hrovat
Čeprav je navezanost najbolj vidna v zgodnjem otroštvu, se jo lahko opazi v celotnem življenjskem ciklu, še posebej v kritičnih situacijah. Sistem navezanosti otroka motivira, da poišče bližino staršev (in drugih primarnih skrbnikov) ter z njimi vzpostavi komunikacijo. Če te ni, otrok poišče nadomestne načine tolažbe in umirjanja, vendar ti načini predstavljajo ne-varne oblike navezanosti. Predstavljeni bodo različni modeli navezanosti, kako se kažejo v otroštvu in kako se razvijajo v odraslosti. S temi modeli vstopamo v odnose, kjer se prične ples dveh različnih tipov navezanosti.
Dobili bomo odgovore na vprašanja:
|
18. 1. 2025 ob 19:00 prek spleta
Matic Novak, ustanovitelj Modrih Junakov in soustanovitelj Inštituta za razvoj potenicalov ADHD je strokovnjak z bogatimi izkušnjami na različnih področjih – nekoč je bil reševalec na motorju, gorski reševalec in vojak, danes pa svoje življenje
posveča delu z otroki s posebnimi potrebami, še posebej tistimi z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD). Skozi osebno izkušnjo z ADHD in večletno strokovno delo je razvil poseben pristop, ki temelji na doživljajski pedagogiki, saj verjame, da se pravo razumevanje ADHD gradi skozi izkušnje in sprejemanje. Kot mentor v osnovni šoli pomaga otrokom z vedenjskimi in učnimi izzivi, hkrati pa s svojim znanjem izobražuje starše in strokovne delavce, da bolje razumejo in podpirajo posameznike z ADHD. Njegov inovativni pristop omogoča, da otroci preko praktičnih dejavnosti in interaktivnih izkušenj razvijajo veščine za premagovanje vsakodnevnih izzivov, medtem ko spodbuja empatijo in razumevanje v njihovem okolju. S svojim delom ustvarja mostove med otroki z ADHD, njihovimi družinami in širšo družbo ter prispeva k oblikovanju vključujočega okolja, kjer lahko vsak posameznik razvije svoj potencial.
|
Matic Novak
Predavanje o ADHD je zasnovano kot podporen prostor za starše, kjer bodo le ti
pridobili dragocena znanja in orodja za razumevanje ter pomoč svojim otrokom. Skupaj bomo raziskali, kako delujejo možgani otrok z ADHD, da bi bolje razumeli njihovo vedenje in izzive, s katerimi se soočajo. Spoznali boste različne strategije za spopadanje s simptomi in za lajšanje vsakodnevnih situacij ter načine za vzpostavljanje ljubečih in podpornih odnosov. Poseben poudarek bo namenjen tudi razkrivanju otrokove unikatne moči in potencialov ter učenju, kako samozavedanje postane pomemben del njihovega razvoja. To predavanje ni le o reševanju izzivov, temveč tudi o gradnji razumevanja, sočutja in zaupanja, ki bodo otrokom pomagali rasti in uspevati. Dobili bomo odgovore na vprašanja:
|
25. 1. 2025 ob 19:00 prek spleta
Doc. dr. Anja Štrukelj Kozina je mednarodno certificirana integrativna psihoterapevtka in supervizorka z bogatimi izkušnjami na področju psihoterapije in supervizije. Na SFU Ljubljana deluje kot vodja podružnice, vodja oddelka za psihoterapevtsko znanost in kot predavateljica, kjer svoje znanje prenaša na študente. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na travmo v primarni družini, nezvestobo v partnerskih odnosih ter pomen prenatalnega in zgodnjega obdobja. Je avtorica znanstvenih člankov, aktivna je v mednarodnih strokovnih skupinah in zavezana etičnemu delu.
|
doc. dr. Anja Štrukelj Kozina
Obdobje od spočetja do 1. leta starosti otroka je ključno za oblikovanje osnovnih vzorcev in dinamike posameznika, ki bodo vplivali na njegovo doživljanje sebe, drugih ljudi in sveta. V tem obdobju se razvija občutek varnosti, samospoštovanja in zaupanja, ki vpliva na prihodnje odnose in življenje. Dojenček že v prenatalnem obdobju zaznava stanje mame, njeno čustveno počutje, sproščenost ali napetost, kar se pozneje odraža v njegovem osebnem razvoju. Vloga očeta in partnerja v tem procesu je prav tako ključna, saj ima njegov prispevek dolgoročen vpliv na dinamiko družine. To obdobje je temelj za oblikovanje varnih in zdravih odnosov, ki bodo oblikovali otrokov pogled na svet skozi celotno življenje.
Dobili bomo odgovore na vprašanja:
|
1. 2. 2025 ob 19:00 prek spleta
Radovan Radetić je univ. dipl. sociolog, zaključil je tudi izobraževanje za družinskega terapevta, mednarodno šolo za družinske mediatorje. V zadnjih dveh desetletjih so pod njegovim vodstvom nastajali odmevni projekti, v katere je bilo vključeno veliko število ljudi, ki jih je usposabljal za delo z mladimi. Večina centrov za socialno delo po Sloveniji ima razvite Učno vzgojne centre, ki so nastali po izkušnjah CSD Moste, kjer je Učno vzgojni center prvič razvil leta 1991. Programi dela z mladimi (tabori preživetja, peš pohodi Ljubljana - Reka: Ljubljana - Dunaj, Jadranje, Tabori Kranjska Gora) so le nekateri projekti, za katere je usposabljal in potem tudi superviziral številne izvajalce. Na podlagi enodnevnih piknikov za mlade iz ogroženih družin je TV Slovenija posnela film, ki se na Fakulteti za socialno delo uporablja kot učno gradivo za izobraževanje študentov socialnega dela. Leta 2006 je začel sodelovanje z Zavodom Aleksandra, razvil SASV model, ki je eno od orodij s katerim je možno opredeliti, definirati socialno vedenje posameznika v odnosu do sebe in drugih. Med drugim zagotavlja lažji pristop k otroku in njegovi družini ter prepoznavanje in odpravljanje tistih ovir, ki to rast zavirajo.
|
Radovan Radetić
Zdrave družine pogosto ustrezno vrednotijo otrokovo počutje. Lačnemu otroku starši dajejo jesti, ne da bi mu pri temu oporekali; jokajočega otroka starši pomirjajo in poskušajo ugotoviti, kaj bi lahko bilo narobe; jeznega otroka starši jemljejo resno. Zdrave družine slišijo otrokove želje in upoštevajo njegove potrebe in čustva.
Nekateri starši pa imajo negativne vzorce vedenja, ki so trajni, in ki v otrokovem življenju prevladujejo in mu škodujejo. Vedenje vključuje katerokoli dejavnost, opravilo ali osebno reakcijo, torej vse, kar organizem počne vključno z aktivnostjo in odzivnostjo na stimulacijo. Splošno mnenje strokovnjakov je, da je vedenje spremenljivo in prilagodljivo, ter da razvojni procesi silijo otroka k spremembam, s katerimi prispeva k reševanju ali pospeševanju svojih težav. Dobili bomo odgovore na vprašanja:
|
